Avtorica: Polona Križnar
Država je Muri pomoč obljubljala dve leti prej, preden ji jo je zares podelila. O njej je govoril še prejšnji predsednik vlade, Janez Drnovšek, na obisku v tovarni pred dvema letoma. Prišla je zelo pozno, prepozno, da bi preprečila vsaj del lanskoletnih izgub. Ker v Muri niso imeli denarja, so zamujali z izdelavo konfekcije. Trgovske mreže so tako preklicale naročila ali pa so zahtevale nižje cene. Tako naj bi Mura izgubila 400 milijonov tolarjev.
Drugi veliki krivec za velike izgube pa naj bi bil stečaj nemške hčerinske družbe. In skupna lanska izguba Mure naj bi bila okoli milijardo tolarjev. Sicer pa država, odkar je pozno sprejela sklep o državni pomoči Muri za prestrukturiranje podjetja, bolj ali manj vestno izpolnjuje svoje obveze. "Do zdaj smo dobili šele 50 odstotkov tega zneska, v mesecu januarju je predvideno, da bi dobili še drugo polovico in to je prvi korak. Mislim, da tudi po podelitvi pomoči Mura ne more postati zgolj projekt te uprave, ampak bo vlada morala spremljati dogajanje v tem okolju, v tem kolektivu," je povedal Borut Meh, predsednik uprave Mure.
Letošnje leto bo ključno za prihodnost Mure. Nadaljevalo se bo prestrukturiranje podjetja, kar tudi pomeni zmanjševanje števila zaposlenih. Za zdaj še vedno obljubljajo tako imenovano mehko odpuščanje. Kaj pa je z vstopom Mure na borzni trg? "Najprej je treba dejansko izvesti naše preoblikovanje, potem urediti poslovanje, da bo zopet brez izgube, s tem bodo izpolnjeni minimalni pogoji, da se bodo lastniki lahko odločili in sprejeli sklep o kotaciji Murine delnice na borzi," je še dejal Meh. V tem trenutku, tako so prepričani v Muri, bi bil torej vstop na borzo nesmiseln.