Mramor: Razbremenili bomo srednji razred. GZS: Gre za simbolično davčno razbremenitev

Koalicija se je odločila podaljšati četrti dohodninski razred, zato je nastal prostor za davčno razbremenitev srednjega sloja. Manj dohodnine bodo plačali tisti zavezanci, s katerih obdavčitvijo je Slovenija nekonkurenčna, je finančni minister Dušan Mramor danes pojasnil sobotne sklepe vlade. Gre za približno 114.000 zavezancev.

Vlada je v soboto na dopisni seji sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim se bo 50-odstotna obdavčitev z dohodnino za tiste z najvišjimi plačami ohranila še do konca leta 2017, hkrati pa se bo zvišala zgornja meja drugega davčnega razreda.

Meja med drugim in tretjim davčnim razredom se bo z zdajšnjih 18.960 evrov premaknila na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Medtem ko zdaj v tretji davčni razred padejo tisti z 1,5-kratnikom povprečne plače, bo po novem ta meja pri 1,6-kratniku povprečne plače.

"Ciljali smo na tisti segment zavezancev, ki je bolj obremenjen kot v povprečju v EU oz. območju evra, torej na tisti segment, kjer smo nekonkurenčni," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Mramor. V tem segmentu so strokovnjaki, ki največ prispevajo k produktivnosti podjetij, je dodal.

Tako kot v primeru podaljšanja četrtega dohodninskega razreda, ki velja pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra, gre tudi v primeru premaknjene meje med drugim in tretjih razredom le za začasen ukrep. Oba ukrepa pomenita nevtralen učinek za javne finance, je povedal Mramor.

GZS: Gre za simbolično davčno razbremenitev 

Srednji sloj po ugotovitvah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) po vladnem predlogu o zvišanju meje med drugim in tretjim davčnim razredom ne bo razbremenjen. Malenkostno bo s 17 evri na mesec razbremenjenih 12 odstotkov dohodninskih zavezancev. "Zato ne moremo govoriti o drugem kot zgolj o simbolični razbremenitvi," meni generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Hribar Milič navaja, da bo "neto učinek zadnjih predlaganih sprememb na mesečni neto prejemek zaposlenega en odstotek ali celo manj".

Kot so še sporočili iz GZS, se z vladnim predlogom sprememb dejansko razbremenijo le zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra ter manj kot 70.907,20 evrov. Po izračunih GZS bo razbremenjenih le 114.740 oziroma 12 odstotka dohodninskih zavezancev. Razbremenitve bodo deležni tisti z mesečno bruto plačo nad 3411 evrov oz. 3853 v primeru enega otroka ali 4333 v primeru dveh. Prejemniki neto plač med 1573 in 4056 evri bodo mesečno prejeli 17 oz. letno 202 evrov več.

Spremembe na državni proračun tako nimajo nevtralnega učinka, kot navaja vlada, saj se izplen za državni proračun povečuje za sedem milijonov evrov, brez upoštevanja višjih plač v zasebnem in javnem sektorju kot tudi rast zaposlovanja. Po drugi strani pa se stroški dela za gospodarstvo nič ne spremenijo.

Kot pojasnjujejo, izpad za proračun znaša 23 milijonov evrov. Vendar je z ohranitvijo četrtega davčnega razreda obremenjenih 3262 zavezancev, kar predstavlja 0,34 odstotkov vseh zavezancev. To pomeni ohranitev 30 milijonov evrov bremena, ki ga plačujejo ti zavezanci, čeprav je bila uvedba tega razreda leta 2013 obljubljena kot začasen ukrep, katerega veljavnost pa se je podaljšala.