V sredo ste se vrnili z zasedanja finančnih ministrov Evrope, kjer ste precej pozornosti namenili tudi nafti. Kot smo slišali, bo Opec vendarle povečal količino dnevno načrpane nafte. Kaj to pomeni?
To verjetno ne bo pomenilo zelo veliko, ker že sedaj pri teh omejitvah, kot jih je imel Opec, se teh omejitev niso držali in so dejansko črpali več. Kljub temu pa to zbuja določeno dodatno zaupanje, predvsem zaradi tega, ker je geopolitična napetost zelo visoka in ta cene drži relativno visoko. Kot smo že videli, je samo ta odločitev do določene mere znižala velik porast cene, ki je bil v torek, kot posledica terorističnega napada v Savdski Arabiji.
Kaj pa se, poleg tega, še lahko naredi pri omejitvi cene?
Pravzaprav lahko Savdska Arabija in države Opeca naredijo relativno malo, ker so bolj ali manj na zgornji meji črpanja in seveda ta zgornja meja črpanja pomeni, da je ponudba takšna, kot je lahko. Problem je tudi na strani povpraševanja. Povpraševanje zelo hitro raste, predvsem Kitajska je relativno velik problem, tudi Amerika, in zaradi tega bo potrebno narediti na strani povpraševanja korekcije, mi računamo, da bo to naredila višja cena. Poleg tega je tukaj določena premija v ceni zaradi terorističnih napadov. Če bi bilo to tveganje terorističnih napadov odpravljeno, bi verjetno cena precej padla.
Lahko pri nas še kaj naredimo s trošarinami?
Pri nas imamo trenutno trošarine na spodnji ravni, tako da tukaj ni moč več nižati in na ta način vplivati na stabilizacijo cen, vendar sedaj kaže, da so cene vseeno nekoliko nižje, kot so bile v povprečju prejšnjega obdobja. Tako da verjetno trošarin niti ne bo potrebno uporabit.
Kako pa lahko višje cene nafte vplivajo na našo inflacijo? Evropa se rešuje s precej trdnim evrom. Je lahko zato naš vstop v evročakalnico ERM2 in potem prevzem evra ogrožen ali prestavljen?
Močan evro pomaga tudi nam. To je relativno dobro zaradi tega, ker so cene v dolarjih, porast evra pomeni, ker je tolar vezan bolj ali manj na evro, da ne rastejo toliko cene v tolarjih. S tega vidika je močan evro za Slovenijo dober in ključna za nas je razlika med slovensko inflacijo in inflacijo v državah Evropske unije. In ta razlika se manjša.
In kako je z razvpitim nesojenim vladnim letalom falcon? Se ameriški najemnik drži dogovora in bo celoten posel oddaje, kot ste sicer večkrat zatrdili, res finančno ugoden za Slovenijo?
Ja, drži se. Mi imamo še svojega pooblaščenca v Ameriki, ki ga nadzira. Ima tudi možnost vstopa v avion in pregled aviona. Mi dobivamo normalno plačila po tej zakupni pogodbi, 125 tisoč dolarjev mesečno od marca naprej, tako da so tri plačila že prišla.
Torej ne drži izjava opozicije, da bodo falcona plačevali še zanamci?
To seveda ne drži. Čisto preprosto povedano, 125 tisoč dolarjev pomeni, da je od tega 71 tisoč dolarjev mesečno zmanjševanje vrednosti aviona, ki bo letel 30 let. Preostanek pa je, kot da bi plačevali obresti za ta avion. Izračune, ki smo jih naredili, smo naredili ob predpostavki, da smo avion kupili na kredit, torej noben davkoplačevalec ni nič plačal za to, sedaj pa ta kredit odplačujemo iz zakupnine, kar pomeni, zopet nobenih stroškov. Tako da ta trditev ne more držati.
