Vlada se čudi, finančni trgi pa krepijo pritisk na Slovenijo

Bonitetna agencija Moody's je v četrtek spet znižala oceno kreditnega dolga Sloveniji, in sicer z A2 na Baa2, obete za naprej pa je ohranila negativne.

Kot glavni razlog za znižanje ocene je Moody's navedel težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatno dokapitalizacijo, s čimer povečujejo tveganja za državni dolg.

Moody's med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) do zdaj že namenila odstotek celotnega BDP, v prihodnje pa bo najverjetneje treba za dodatno dokapitalizacijo treh največjih bank (NLB, Nova kreditna banka Maribor in Abanka Vipa) nameniti skupaj od dva do osem odstotkov BDP.

V primeru pomoči iz tujine znova nižja ocena

Negativni obet za prihodnje ocene slovenskega državnega dolga pa se nadaljuje, ker Moody's meni, da vse slabši makroekonomski položaj povečuje možnost zunanje pomoči Sloveniji. Če bo Slovenija potrebovala pomoč iz tujine, se bo ocena ponovno znižala.

Čeprav Moody's meni, da to ni verjetno, se lahko obet spremeni v stabilnega, če se v bližnji prihodnosti bistveno izboljšajo gospodarske razmere, zniža cena zadolževanja in stabilizira bančni sistem brez pomoči države.

Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, šibak podjetniški sektor pa povečuje proračunske izzive vlade in prizadevanja za stabilizacijo dolga. V agenciji ocenjujejo, da se bo BDP letos skrčil za okoli dva odstotka.

Finančni šok

Moody's na koncu svari, da je Slovenija v vse večji nevarnosti, da doživi finančni šok. Razlog zanj so prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij.

Ravno zaradi tega bo okrevanje slovenskega gospodarstva počasno in negotovo, še pravijo v agenciji. Agencija Moody's je Sloveniji bonitetno oceno znižala že tretjič od konca lanskega leta.

Tudi politične razprtije nižajo bonitetno oceno

Bonitetno oceno Sloveniji pa je za eno stopnjo (z A+ na A) znižala tudi agencija Standard & Poor's (S&P), obete za naprej pa prav tako ohranila negativne. S&P je med razlogi za znižanje ocene navedel naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami. To po oceni agencije predstavlja tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi.

S&P ugotavlja, da zaradi politične negotovosti obstaja tveganje za načrtovanje proračuna, pokojninsko in zdravstveno reformo, reformo trga dela in ostale reforme. Med drugim S&P opozarja na zamude pri krepitvi bančnega sistema, še posebej za dve glavni državni banki, Novo Ljubljansko banko (NLB) in Novo Kreditno banko Maribor (NKBM).

Slovenska vlada je začudena nad znižanjem

Na ponovno znižanje se je s pričakovanim obžalovanjem odzvala slovenska vlada. "Razočarani smo, da agencija ni upoštevala ukrepov vlade, ki jih je storila v preteklih mesecih na področju konsolidacije javnih financ," so sporočili z ministrstva za finance, kjer poudarjajo, da Slovenija po višini primanjkljaja in dolga sektorja države ni v tako slabem položaju kot Španija, Italija ali Grčija.

Vlada tako izpostavlja, da se primanjkljaj v letošnjem letu znižuje s 6,4 odstotka BDP, kot je bil konec leta 2011, na blizu 3,5 odstotka BDP v letu 2012. "Slovenija v tem trenutku nima potrebe, da bi zaprosila za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov in ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja, saj sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih," so še zapisali.

Za reševanje bančnega sistema pa bo vlada do jeseni oblikovala zakonodajne rešitve s področja upravljanja slabih bančnih terjatev, ki bodo prispevale k odpravi kreditnega krča in stimulaciji gospodarskega okolja. Tako naj bi slovenski državni holding imel tudi možnost, da ustanovi posebno odvisno družbo, ki bi prevzela slabe bančne terjatve po realni ekonomski vrednosti in tudi pripadajoča zavarovanja terjatev. Poleg tega pa vlada nadaljuje delo na področju uvedbe fiskalnega pravila v slovenski ustavni red, ki bi omejil javno porabo tudi v prihodnosti.

"Zato je vlada toliko bolj začudena nad odločitvijo bonitetne agencije za znižanje kreditne ocene, saj je očitno, da pri tem ni upoštevala vseh zgoraj navedenih dejstev," zaključujejo svoj odziv na ministrstvu za finance.

Umar: Prihodnost odvisna od  uspešnosti ukrepov za oživitev gospodarstva

Na uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa poslabšanje bonitetne ocene povezujejo z razmerami v mednarodnem in domačem okolju. V območju evra so se namreč napovedi gospodarske rasti poslabšale, dodatno pa so se zaostrile razmere na finančnih trgih.

Razmere pa niso ugodne niti doma. V Sloveniji so v zadnjem mesecu upadli izvoz in uvoz, industrijska proizvodnja in vrednost opravljenih del v gradbeništvu. Hkrati pa cena zadolževanja države in bank v tujini ostaja visoka.
Prihodnost pa je po Umarju odvisna od nadaljnjih ukrepov vlade, ki bodo sprejeti jeseni, in predvsem od zaključka fiskalnega leta in ukrepov, ki naj bi obudili gospodarske aktivnosti.

Finančni trgi okrepili pritisk na Slovenijo

Po znižanju bonitetne ocene so finančni trgi okrepili pritisk na slovenske državne obveznice. Zahtevana donosnost na 10-letne slovenske obveznice je po podatkih z elektronske borze MTS zgodaj popoldne prestopila psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju strokovnjakov na daljši rok ne omogoča vzdržnega zadolževanja. 

Donos do dospetja na slovenske desetletne obveznice je bil ob 13. uri pri 7,03 odstotka. Do konca dneva je sicer pritisk nekoliko popustil, tako da se je zahtevana donosnost umirila pri 6,94 odstotka oz. 0,57 odstotka nad zaključno četrtkovo vrednostjo.

Medtem je nekoliko popustil pritisk na Španijo. Donos do dospelosti njene 10-letne obveznice se je do poznega popoldneva umiril na 6,97 odstotka.

Nemci svarijo Evropo pred Slovenijo

Tisti, ki rešujejo evro, se morajo bati Slovenije, po današnjem znižanju bonitetne ocene naše države s strani hiše Moody's opozarja nemški tednik Der Spiegel. Časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pa ugotavlja, da evropski politiki trepetajo za Slovenijo. Oba menita, da se Slovenija ne bo mogla izogniti prošnji za finančno pomoč.

Kot na spletni strani piše Spiegel, so težava Slovenije "težavne banke in odsotnost gospodarske rasti". "Strokovnjaki napovedujejo: Slovenija bo morala zaprositi za finančno pomoč," navaja ob tem.

Avtorji članka sicer priznavajo, da je Slovenija premajhna, da bi občutneje zaostrila krizo evra. Vendar razprava o morebitni pomoči za že šesto državo z evrom prihaja ob zelo neugodnem času za tiste, ki morajo reševati evro.

V podobnem tonu o Sloveniji danes piše FAZ. "Ekonomski strokovnjaki ne računajo več s tem, da bi lahko Slovenija sama rešila svoje finančne težave," ugotavlja časnik. Tudi pri FAZ izpostavljajo majhnost Slovenije in menijo, da ta evrske krize ne more resneje zaostriti. Lahko pa bi razprava o pomoči še eni državi še dodatno vznemirila trge, ocenjujejo.