Trenutna uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je bila sprejeta v letu 2022, pristojni pa so pripravili nov predlog z nekaterimi spremembami, ki se nanašajo na količine komunalnih odpadkov in število objektov za termično obdelavo odpadkov.
Začetek javne obravnave predloga uredbe je predviden 15. maja. Po 30-dnevni javni obravnavi bodo videli, ali bo potreben še en javni posvet ali bo uredba lahko šla v dokončno sprejetje, je po današnjem posvetu ministrstva za okolje, podnebje in energijo pred javno obravnavo uredbe novinarjem povedala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte.

Predlog uredbe predvideva 160.000 ton letne količine za izvajanje javne službe, medtem ko je ta v obstoječi uredbi določena pri 180.000 tonah letno. Če trenutna uredba omogoča gradnjo do največ štirih sežigalnic na območju države, pa je v predlogu uredbe predvideno, da se poleg obstoječe naprave javna služba izvaja v največ dveh novih napravah.
Energetika Celje, ki upravlja Toplarno Celje, je v začetku leta pridobila novo dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40.000 ton, v prihodnosti pa naj bi se ji pridružili še sežigalnici v Ljubljani in Mariboru, je pojasnila Tanja Bolte.
Glede na dosedanje podatke na ministrstvu ocenjujejo, da je zmogljivost okoli 160.000 ton odpadkov na leto dovolj. "Ne želimo si prevelikega objekta, ki potem ne bi bil izkoriščen," je poudarila Boltetova.

Kot je dodala, je hierarhija ravnanja z odpadki jasna, kar pomeni, da se, preden pride do sežiga, naredi vse drugo. Vendar pa vseh odpadkov ni mogoče predelati, zato jih trenutno izvažamo v tujino, največ na Madžarsko. V zadnjih letih so komunalna podjetja v tujino izvozila več kot 100.000 ton odpadkov letno.
'Toplotna izraba smeti najboljša izbira med slabimi rešitvami'
Ministrstvo bo ljubljanski in mariborski občini pomagalo do finančnih sredstev za gradnjo novih objektov, a kot je dejala Boltetova, finančna sredstva še niso v celoti zagotovljena.
"Na mizi so prej tri slabe rešitve kot tri dobre," je o upravljanju odpadkov dejal mariborski župan Saša Arsenovič in pri tem poudaril, da je toplotna izraba smeti najboljša izbira med slabimi rešitvami.
Kot je pojasnil, je lokacija za mariborsko sežigalnico znana. "Tezno, blizu sedanjega Dinosa, kjer se tudi načrtuje center za obdelavo odpadkov, torej kjer bo tudi surovina pripravljena," je povedal. Ob tem je napovedal, da se bodo prijavili na razpis za sofinanciranje investicije, začetek gradnje pa pričakuje čez štiri oz. pet let, če bodo v skupnosti dosegli soglasje. Arsenovič sicer pričakuje, da bo sežigalnica odpadkov pripomogla k nižjim položnicam.
V Ljubljani v igri tri lokacije
V Ljubljani pa sta za objekt sežigalnice v Ljubljani poleg lokacije ob Regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju predvideni tudi tisti ob Letališki cesti in Toplarniški ulici.
Žiga Švegelj iz podjetja Atmostferix, ki za ljubljansko občino pripravlja študijo meteoroloških razmer, saj se v Ljubljanski kotlini kot težava pojavlja majhna prevetritev, pojasnjuje: "Inverzija je dinamična stvar in se spreminja. Po naši statistični obdelavi je v Ljubljanski kotlini inverzija prisotna 70 odstotkov časa, pri čemer se večina temperaturnih obratov začne pod 200 metri nad površjem."
"Zavedamo se, da popolnoma brez emisij v nobenem tovrstnih projektov pač ne gre, vendar z ustreznimi čistilnimi napravami in z ustreznim konceptom stremimo proti ničelnim emisijam," pa je dejal tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež. Ob tem je poudaril, da je današnja tehnologija neprimerljiva s tehnologijo izpred 30 let ter da za višino dimnika, ki bi bila potrebna za dvig nad mejo inverzije, ni tehnoloških ovir.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.