Mladi v razpravi o Jeku 2 izpostavili nujnost transparentnosti naložbe

Kot sta v uvodnem nagovoru na dogodku v Ljubljani izpostavila organizatorja posveta mladih o Jeku 2 ter predsednika študentskih svetov ljubljanskih fakultet za gradbeništvo in geodezijo ter strojništvo Nejc Tacer in Matija Špegel, je namen razprave spodbuda študentom inženirskih strok k aktivnemu sodelovanju v javnem diskurzu.

"S tem dogodkom želimo pred slovensko javnostjo poudariti pomen sodelovanja in pluralnosti mnenj ter pokazati, da mladi lahko in želimo soodločati pri sprejemanju odgovornih odločitev, ki jih narekujeta stroka in politika," je povedal Šegel.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. "Na ravni celotne EU smo na pragu energetskega prehoda v brezogljično družbo, v Sloveniji pa bomo novembra na posvetovalnem referendumu o projektu gradnje Jeka 2 odločali, kako bomo ta energetski prehod tudi izvedli," je spomnil in izrazil veselje, da se v razpravo o energetski prihodnosti države aktivno vključujejo tudi študenti različnih fakultet ljubljanske univerze. "Prav vi boste generacija, ki bo najbolj čutila posledice takšne ali drugačne odločitve glede nove jedrske elektrarne v Sloveniji," je dodal.

Da je pomembno, da so mladi pri odločitvah, ki zadevajo tudi njihova življenja, "glasni", pa je poudaril minister za visoko šolstvo Igor Papič. Ob tem je opozoril, da bomo v primeru odločitve za Jek2 v fazi njegove izgradnje potrebovali več sto strokovnjakov s področja različnih strok. "Zamisliti se moramo, ali smo sposobni kot družba oz. visokošolski sistem zagotoviti vse te strokovnjake. Želimo povečati interes mladih za študij naravoslovja, za študij tehnike, saj je to osnovni predpogoj, da ta kompleksen projekt uspešno izpeljemo," je izpostavil.

Sledila je razprava mladih. Sodelujoči so se dotaknili tem, kot so energetska samooskrba Slovenije, varnost jedrskih elektrarn ter ekonomska, finančna in korupcijska tveganja projekta.

Kot je bilo mogoče slišati, je po svetu trenutno delujočih 415 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo 10 odstotkov vse električne energije, ta delež pa v državah EU dosega 27 odstotkov. Glede Slovenije je magistrski študent elektrotehnike Tomaž Terčič spomnil, da krška nuklearka proizvede 42 odstotkov električne energije, 20 odstotkov je pride iz šoštanjske termoelektrarne, preostalo pa iz hidroelektrarn in tudi obnovljivih virov energije.

Med razpravo o varnostnih tveganjih so mladi med drugim opozorili na veliko potresno ogroženost Slovenije, a hkrati pojasnili, da so kritični objekti, kot so jedrske elektrarne, zgrajeni tako, da preživijo najmočnejše potresne dogodke.

Glede shranjevanja radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri obratovanju jedrske elektrarne, so spomnili, da se je v tem letu intenzivno začela izgradnja skladišča za nizko in srednje aktivne odpadke v neposredni bližini krške nuklearke, ki bo začelo obratovati v roku dveh oz. treh let.

Mladi so odprli tudi dilemo optimalnega modela financiranja projekta, kot je Jek2. Kot je povedal doktorski študent ekonomskih in poslovnih ved Matej Lino Pirc, tveganja pri gradnji jedrskih elektrarn izhajajo iz kapitalskih stroškov, ki predstavljajo med 60 in 70 odstotkov vseh stroškov. "Ključno je, da investitor zagotovi čim večji delež lastniškega financiranja. To bi pomenilo, da bo delež dolžniškega financiranja čim manjši, s čimer se izognemo nevarnosti volatilnosti mednarodnih trgov predvsem z vidika obrestne mere," je opozoril.

Pri tem je kot ključno izpostavil tudi zagotavljanje transparentnosti celotne finančne konstrukcije projekta, ki mora biti javno dostopna vsakemu državljanu. "V tej luči menim, da je smotrno, da se ustanovi tudi neke vrste civilni odbor, ki bi izvajal nek civilni nadzor, se pravi, ki bi imel možnost, da zastavlja kakršna koli vprašanja investitorju," je poudaril.

Da omenjeni odbor oz. svet ne bi imel samo posvetovalne, temveč bolj formalno vlogo, pa je predlagala študentka fizike in članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost Staša Korpič. Po njenem mnenju je pomembno izvesti tudi čim več neodvisnih analiz o projektu. "Doslej pripravljene analize so bile narejene s strani investitorja, kar ni najbolj neodvisno," je pristavila.

V luči nujnega zagotavljanja transparentnosti projekta je opozorila tudi na trenutno manjkajoče ključne podatke o samih stroških gradnje, moči elektrarne in ceni elektrike, ki bi bila proizvedena iz Jeka 2. "Želimo biti energetsko samooskrbni, ampak če je elektrika, ki jo proizvedemo v Sloveniji, dražja od tiste, ki bi jo lahko kupili na trgu, bomo elektriko kupovali na trgu," je posvarila.