Misija IMF: Vladni protikrizni ukrepi večinoma ustrezni

Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so se ob koncu desetdnevnega obiska v Sloveniji, med katerim so se srečali s predstavniki Banke Slovenije, vlade, sindikatov, gospodarstva in številnih drugih ustanov, zavzeli tudi za okrepitev javnega financiranja. Običajen zamik, ki spremlja projekte javnega investiranja, zaradi trajanja krize ni problematičen, je poudaril vodja misije Antonio Spilimbergo.

Obenem bodo projekti sofinancirani iz evropskih skladov, kar bi zmanjšalo pritisk na proračun. Okrepiti je treba črpanje sredstev EU, vlada "bi temu morala posvetiti veliko pozornost". Obenem bi s tem izboljšali infrastrukturo, predvsem na področju železnic in energetike, ter ustvarili nova delovna mesta, je dejal vodja misije.

Finančni ukrepi vlade so bili ustrezni

Kot je ob današnji predstavitvi predhodnega poročila misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji poudaril Spilimbergo, so bili finančni ukrepi vlade za okrepitev likvidnosti ustrezni. Slovenske banke so se dokaj dobro odzvale na pretrese, medtem ko je fiskalne ukrepe ocenil kot pravočasne in ciljno usmerjene.

Slovenija je po besedah Spilimberga odprto gospodarstvo, izvoz predstavlja 70 odstotkov BDP, zato so na udaru predvsem posojila in mednarodna trgovina oziroma izvoz. Misija IMF sicer za letos pričakuje recesijo, oživitev pa je zaradi odvisnosti gospodarstva od izvoza pričakovati šele po okrepitvi gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije.

Rast javnofinančnega primanjkljaja ni tako zaskrbljujoč

Rast javnofinančnega primanjkljaja, ki naj bi letos dosegel 3,4 odstotka BDP, po mnenju Spilimberga izvira v fiskalnih spodbudah gospodarstvu. "Nisem tako zaskrbljen," je dejal glede možnosti za naglo povečevanje primanjkljaja. "Dobro je, da je vlada pri sprejemanju ukrepov imela v mislih fiskalno vzdržnost," je poudaril. IMF vladi priporoča poiskati prihranke, da bi leta 2010 primanjkljaj zmanjšala pod tri odstotke.
Po njegovih besedah je pomembno, da so ukrepi, ki so prispevali k zvišanju primanjkljaja, "začasni in se jih lahko umakne, ko pridejo dobri časi". Poleg krize je glavni javnofinančni izziv pokojninski sistem, je dejal. Misija IMF Sloveniji sicer ne priporoča "nadaljnjega fiskalnega popuščanja".

V okviru drugega svežnja protikriznih ukrepov, ki med drugim vsebuje ukrepe za lažje zadolževanje podjetij, je misija IMF opozorila na nujnost preglednosti postopkov, da se "tako omeji moralni hazard pri bankah". Dobro bi tudi bilo banke spodbuditi, menijo predstavniki IMF, da okrepijo svoj kapital glede na pričakovano poslabševanje kakovosti svojega portfelja.

Mešano mnenje glede subvencij za skrajšani delovni čas

"Ukrepi naj bi podpirali tudi socialno šibkejše sloje, saj ne gre za običajni poslovni cikel, kriza bo dolgotrajnejša," je poudaril Spilimbergo. Misija IMF ima "mešano mnenje" glede subvencij za krajši delovni čas ter za raziskave in razvoj, predvsem z vidika nadzora uporabe sredstev, zato predlaga, da se "kriteriji za pridobitev subvencij preverijo".

Člani misije zato menijo, da bi morala vlada sprejete ukrepe v prihodnje dopolniti s korenitimi reformami, ki bi povečevale gospodarski potencial in zagotavljale fiskalno vzdržnost. Sem uvrščajo reforme na trgu dela, proizvodov in finančnega trga.
Pomembna bo tudi fleksibilnost plačnega sistema, s katero bi se med drugim izognili večji strukturni brezposelnosti.

Dolgoročni izziv ostaja pokojninska reforma, sicer pa je to po Spilimbergovih besedah "težava vseh industrijskih držav". Reforma sedanjega pokojninskega sistema je potrebna, meni misija IMF, da bi rešili neskladja med razpoložljivimi sredstvi in zavezami glede zagotavljanja pokojnin.
Razmišljanje o uvedbi drugega stebra je po Spilimbergovih besedah dobra pobuda, potrebnih bo nekaj sprememb v povezavi med pokojninami in plačami. "Prej ko začneš, bolje je, saj so kasneje stroški prilagoditve večji," je dejal Spilimbergo.

Glede razmišljanj o preoblikovanju slabih posojil v podjetjih v lastniške deleže je Spilimbergo menil, da "to ni le slovenski problem". "O tem razmišlja veliko držav, treba je presoditi," je dejal. Kar zadeva vlogo države v gospodarstvu, se je ta po njegovem mnenju v zadnjih mesecih krepko spremenila, pri tem pa se je zavzel za pragmatični pristop.