Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo gradbeno dovoljenje za lakirnico družbe Magne Steyr v občini Hoče-Slivnica

Pogodba med vlado in Magno o finančni spodbudi države za investicijo v občini Hoče-Slivnica bo podpisana 17. oktobra.

Investitor je pred tem po nemalo zapletih nedavno vendarle uspel dobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje za gradnjo lakirnice, ki predstavlja enega ključnih elementov gradbenega dovoljenja. V skladu s posebnim zakonom za izvedbo te investicije, znanim tudi pod nazivom lex Magna, ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor.

Gradbena dela za prvo fazo bodo predvidoma končana do konca oktobra 2019, kot glavni izvajalec pa jih bo opravljal Pomgrad. Pripravljalna dela na terenu medtem že potekajo. Delavci državnega podjetja Slovenski državni gozdovi so tako že začeli sečnjo štirih hektarjev Rogoškega gozda, potrebno za zadostitev pogojem kmetijskega sektorja, ki v skladu s pravili zahteva zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč. Obenem na območju bodočega proizvodnega obrata potekajo tudi arheološka sondiranja.

Pogovore o pogodbi o finančni spodbudi pa sta vlada in Magna začeli po pridobitvi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja. Vlada je Magni Steyr sicer že marca sklenila dodeliti 18,61 milijona evrov finančne spodbude za investicijo v Hočah. Naložba v prvo fazo investicije, torej lakirnico, je sicer ocenjena na 146,4 milijona evrov in naj bi ustvarila nekaj več kot 400 delovnih mest.

V drugi fazi investicije naj bi Magna po napovedih ustvarila še okoli 1500 delovnih mest, s čimer je izpolnjen pogoj najmanj 1000 delovnih mest za podelitev spodbude za strateško investicijo, skupaj pa naj bi vrednost investicije prvih dveh faz presegla 450 milijonov evrov. V nadaljevanju se nato ob zadostnih naročilih na trgu napovedujeta še dve fazi.

Z načrti investitorja s projektom Magna Nukleus je po prepričanju vlade izpolnjen tudi zakonski pogoj glede dolgoročne ohranitve investicijskega projekta in proizvodnje v Sloveniji za najmanj 10 let od sklenitve pogodbe o izvedbi naložbe. Končni cilj naj bi namreč bil vzpostavitev polno funkcionalnega avtomobilskega obrata na območju ob mariborskem letališču, ki naj bi dopolnjeval Magnino lokacijo v bližnjem Gradcu.

Od ideje, zaradi katere so se spreminjali zakoni, do osovraženega projekta

Da namerava del proizvodnje pripeljati v Slovenijo, je bilo pri nas prvič slišati septembra lani. Takrat je bilo govora o tem, da v prihodnjih dveh letih načrtuje zaposlitev 3000 novih ljudi, pri Mariboru pa bi postavili večji ličarski obrat.V Magni so takrat pojasnili, da je njihova skupina pridobila pomembna posla z družbama BMW in Jaguar Land Rover, kar pomeni, da bo njihova tovarna v avstrijskem Gradcu skupaj z dodatno širitvijo programa pri projektu Mercedes razreda G, v naslednjih letih presegla svoje sedanje zmogljivosti. V občini Hoče-Slivnica zato začeli začeli s postopki za spremembe prostorskega načrta.

Sledilo je navdušenje politike. Vlada je nato oktobra lani sprejela sklep o finančni podpori aktivnostim za vzpostavitev proizvodne cone Hoče-Slivnica, obseg sredstev, ki so namenjena za dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, so povečali za deset milijonov evrov.

Lokacijo so na gospodarskem ministrstvu opisali kot idealen prostor v velikosti okoli 100 hektarjev, ki se lahko pohvali z odlično geostrateško lokacijo za vzpostavitev proizvodne cone oziroma za izvajanje dejavnosti večjih domačih ali mednarodnih podjetij.

Začetnemu navdušenju pa so nato sledili vse večji in vse glasnejši pomisleki. Ne toliko o Magni kot o izbrani lokaciji. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je izrazila zaskrbljenost nad načrtovano vzpostavitvijo proizvodne cone v občini Slivnica-Hoče, vlado so pozvali, naj izbere takšno lokacijo, ki ne bo posegala na najboljša kmetijska zemljišča.

Opozorili so, da območje, ki se mu namerava spremeniti namembnost, spada med najboljša kmetijska zemljišča, glede na bonitete, ki jo ta kmetijska zemljišča dosegajo (47 - 67 točk), pa tudi med tista zemljišča, ki bodo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih osnova za oblikovanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč.

Po pomislekih kmetijske stroke o uporabi najboljših kmetijskih zemljišč so v Kidričevem Magni ponudili svoja.

A pristojni so vztrajali pri svojem. Na gospodarskem ministrstvu so dejali, da gre za največjo investicijo po osamosvojitvi države, zato jei prav, da se investitorju pokaže resnost in namero, da je dobrodošel v Sloveniji.

Decembra lani je nato DZ z 58 glasovi za in tremi proti potrdil zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica, ki naj bi jo izvedla Magna Steyr. Poslance je večinoma prepričala namera o vsaj 1000 delovnih mest, le nekatere je zmotilo, da se bo za izvedbo uporabila najboljša kmetijska zemlja.

Da Magna prihaja v Slovenijo, je bilo nato uradno potrjeno januarja, se je pa precej skrčilo število obljubljenih delovnih mest. Izvršni direktor Magne Don Walker je dejal, da "bo delo dobilo 400 ljudi".

Medtem ko je Magna februarja že začela iskati prve delavce - na spletni strani  MojeDelo so zapisali, da "za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja", so se v javnosti krepili pomisleki o smiselnosti uničevanja okolja za vse manj delovnih mest. Kmetom, ki bi se morali v korist Magne odpovedati svoji zemlji, je vlada obljubila predkupno pravico ali ugoden najem zemljišč na območju Rač in Rogoze, javni gospodarski zavod Rinka, ki ga je ustanovila vlada in skrbi za gospodarske dejavnosti v okviru slovenskih zaporov, na območju Rogoze oziroma v neposredni okolici tamkajšnjega odprtega oddelka zapora pa od Sklada kmetijskih zemljišč že skoraj tri desetletja najema večjo količino zemlje, pa pozvali, naj se tem zemljiščem odpove.

Prav tako je vlada marca sklenila, da bo doselila  18,61 milijona evrov finančne spodbude družbi Magna Steyr za postavitev lakirnice Maribor. Takrat je veljalo, da je celotna naložba vredna 146,4 milijona evrov in bo predvidoma končana do konca oktobra 2019. Investicijski projekt bo ustvaril 404 nova delovna mesta.

Do sredine aprila je bila nato odkupljena večina zemljišč za Magno. Tudi ob kritikah, da so jih morali kmetje prodati pod realno ceno. Civilna inciativa Rešimo Rogoški gozd, ki je bila zgrožena nad informacijami, da naj bi zaradi vzpostavitve obrata družbe Magna Steyr posekali 66 hektarjev Rogoškega gozda, pa je začela boj proti obratu. Opozorili so, da gre za pomembno in pestro življenjsko okolje, ki je vetrna pregrada za celotno Dravsko polje.

Čeprav je anketa Večera še junija pokazala, da dobri dve tretjini vprašanih v Podravju podpirata prihod kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta Magne v občino Hoče-Slivnica, medtem ko jih je manj kot četrtina proti, je podrobnejši pregled številk pokazal, da okoli tretjina nasprotnikov projekta živi v neposredni bližini območja bodoče tovarne. Še isti mesec je skupina občanov Občine Hoče-Slivnica napovedala, da bo ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti občinskega odloka, ki je temelj za morebitno Magnino zemljišče v Hočah. Ustavno sodišče je sicer julija soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Ugotovili so, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa.

Čeprav so nato obseg poseka Rogoškega gozda zmanjšali na okoli štiri hektarje, se je nezadovoljstvo ljudi nadaljevalo. Skrbeti jih je začela tudi poraba vode v novem obratu.

Kljub vsem zapletom, so predstavniki Magne še 10. avgusta zagotavljali, da Slovenija ostaja njihova prva izbira za postavitev obrata. Istega dne je Arso izdal okoljevarstveno soglasje za Magnin projekt v Hočah.

Več organizacij je na to napovedalo pritožbo, kljub informacijam, da bi to lahko ogrozilo Magnin projekt v Sloveniji in dejstvu, da je Magna Steyr dobila gradbeno dovoljenje na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg 50 kilometrov od Lendave. Okoljske organizacije nato groženj o pritožbah niso uresničile in postopek za prihod Magne je prešel v zaključno fazo.

Magna sicer velja za enega največjih dobaviteljev avtomobilski industriji in med drugim izdeluje podvozja, elektroniko, sedeže, pogonske sisteme in druge dele za avtomobile. Skupina zaposluje 152.000 ljudi, samo v Gradcu okoli 6000, in letno ustvari več kot 26 milijard evrov prometa.