Ministrstvo ne vidi potrebe za podaljšanje prehodnega obdobja za hrvaške delavce

Sprostitev zaposlovanja hrvaških državljanov na slovenskem trgu dela bo slovenskemu gospodarstvu omogočila lažje zapolnjevanje trenutnih potreb po delovni sili in bo "vsekakor olajšala težave slovenskih podjetij, ki si pri zapolnjevanju svojih kadrovskih vrzeli pomagajo z zaposlovanjem tujcev", so sporočili z ministrstva.

Spomnili so, da je imela Slovenija skladno z evropskimi predpisi sicer možnost podaljšati omejitev še za dodatni dve leti, vendar glede na razmere na slovenskem trgu dela in težave slovenskih podjetjih v zvezi s pomanjkanjem ustrezne delovne sile za takšen ukrep ni bilo potrebe.

DZ je zakon o podaljšanju prehodnega obdobja nazadnje sprejel junija 2015, in sicer ga je podaljšal do 1. julija. Če bi se Slovenija odločila za vnovično podaljšanje, bi morala Evropsko komisijo o tem obvestiti do sobote, ko je poteklo pet let od vstopa Hrvaške v EU.

Vlada je marca sprejela predlog zakona, s katerim bi prehodno obdobje podaljšali za nadaljnje dveletno obdobje, to je do 30. junija 2020. S tem bi po takratnih navedbah vlade zagotovili zaposlovanje hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov v odvisnosti od stanja na trgu dela v Sloveniji ter posledično zagotovili nadaljnje stabilno delovanje slovenskega trga dela v prihodnjih dveh letih. Vendar DZ zakona ni obravnaval.

Gospodarstveniki in gospodarsko ministrstvo novost zaradi pomanjkanja kadra pozdravljajo. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo v treh letih v Slovenijo prišlo še med 1000 in 2000 hrvaških delavcev.

Med večjimi zaposlovalci hrvaških delavcev so po podatkih GZS predvsem slovenska podjetja, ki iščejo zaposlene ob meji. To so med drugim Revoz in CGP ter turistične dejavnosti na Obali.

Poleg Avstrije, ki je že napovedala podaljšanje, in Slovenije so prehodno obdobje z omejitvami pristopa hrvaških delavcev do trga dela do letos obdržale še Malta, Nizozemska in Velika Britanija.

Malta in Nizozemska sta vmes sporočili, da ga ne bosta podaljšali, s prvim julijem pa naj bi omejitev odpravila tudi Velika Britanija. Prehodno obdobje bi sicer lahko dodatno podaljšale še za največ dve leti, če bi bilo jasno, da bi imelo odprtje trga za hrvaške delavce negativne učinke.