Ministrica, ali bi pustili npr. Gorenje umreti?

Gospodarstvu je treba pustiti zadihati, da bo izšlo iz krize, ob obremenjevanju podjetij z različnimi dajatvami pravi ministrica za gospodarstvo Darja Radić. In koliko sredstev iz proračuna za prihodnje leto je predvidenih za gospodarsko rast?

Ministrica odgovarja, da okoli 360 milijonov evrov, kar je na ravni veljavnega proračuna za 2010. "Z rebalansom letošnjega proračuna smo ta sredstva sicer precej znižali zaradi zamika izplačil prejemnikom sredstev v leto 2011. Velik del proračuna ministrstva za gospodarstvo je vezan na strukturna sredstva EU. Večina razvojnih spodbud temelji na strukturnih sredstvih. Iz sredstev domačega proračuna bo sredstev za podporo razvoju gospodarstva premalo. Do leta 2013 imamo zagotovljenih le še 185 milijonov evrov, ki jih bomo konec meseca julija z javnim razpisom namenili za razvoj gospodarsko razvojnih središč," je še razložila.

Na vprašanje, kako bodo potem izboljšali konkurenčnost gospodarstva, odgovarja, da za razvojne spodbude gospodarstvu potrebujemo nove vire. "Zato se v krizni skupini ministrov pogovarjamo o slovenski razvojni platformi, prek katere bi dobivali ugodna povratna razvojna sredstva iz mednarodnih razvojnih institucij, kot je npr. Evropska investicijska banka (EIB). Zavzemali pa se bomo tudi za pridobitev dodatnih strukturnih sredstev, ki so po veljavnih operativnih programih namenjena za nekatere druge projekte, za katere pa kaže, da jih nosilci ne bodo uspeli izpeljati do leta 2013, torej do izteka programskega obdobja, za katerega je Slovenija dobila strukturna sredstva," pravi Radićeva in dodaja, da sicer podpira preusmeritev razvojnih spodbud iz nepovratnih oblik sofinanciranja projektov v povratne oblike, kot so garancije, ugodni krediti in tvegani kapital, saj so nosilci projektov v tem primeru bolj pozorni, s kakšnimi projekti bodo kandidirali na razpisih, ker se zavedajo, da bodo morali sredstva po določenem obdobju vrniti. "Za ministrstvo pa to pomeni, da bo vrnjena sredstva lahko namenilo za sofinanciranje novih projektov. Torej s tem zagotavljamo tudi trajni vir za sofinanciranje razvojnih projektov gospodarstva," je dejala in še razložila, da sofinanciranje v obliki nepovratnih sredstev podpira.

"Ko gre za vlaganja v raziskave in razvoj novih proizvodov in storitev, pa podjetja tovrstne ideje zaradi visokega tveganja večkrat puščajo v predalih. Za ta segment investicij je dobro, da država s sofinanciranjem razvoja inovativnih izdelkov in storitev prevzame del tveganja ter poveča verjetnost, da do končnega razvoja teh izdelkov ali storitev sploh pride. Na ta način država lahko pomembno prispeva k dvigu inovativnosti in s tem tudi konkurenčnosti gospodarstva. Za tovrstne subvencije bi letno potrebovali od 70 do 80 milijonov evrov," pravi.

V proračunih za leti 2011 in 2012 niso predvidena?

Zaenkrat jih nimamo. Potrudili se bomo, da jih dobimo. Seveda pa je pri tem potrebno povedati, da je 185 milijonov evrov, ki jih bomo razpisali letos, namenjenih prav tovrstnim projektom.

V proračunu za izpolnitev vseh nalog manjka okoli 800 milijonov evrov. Kako je s prednostnimi nalogami ministrstva za gospodarstvo?

Prioritete imamo pokrite. Manjkajo nam le sredstva za varnostne rezerve za izvozne kredite in zavarovanje izvoznih poslov prek SID banke. Potrebovali bi še okoli 100 milijonov evrov.

V zadnjih dveh letih so podjetja denar namesto za razvoj namenjala za to, da niso odpuščala ljudi. Koliko rezerve še imajo?

Če upoštevamo podatek, da je njihova zadolženost 80-odstotna, da imajo precej premoženja pod hipoteko, je rezerv zelo malo.

Kako bomo naredili preboj s podjetji, ki nimajo denarja za razvoj?

Preboj bomo delali z zdravimi podjetji in s tistimi, ki nastajajo zdaj.

Ali bi pustili npr. Gorenje umreti?

(premislek) Če se izkaže, da družba v Sloveniji ne more preživeti, potem mora umreti. Upajmo pa, da še ima potencial za preživetje in razvoj.

Podjetja opozarjajo na velik dvig stroškov za elektriko zaradi dviga trošarin.

Predsednik vlade me je ob kandidaturi predstavil kot zagovornico gospodarstva. To vlogo sem vzela zelo resno. Že v petek smo na delovnem posvetu vlade odprli to temo.

V zadnjem času se pojavlja precej teženj po zvišanju obremenitve podjetij in nimam pregleda, kaj bo to pomenilo za gospodarstvo. Zato smo se v petek dogovorili, da se pripravi celovita analiza na eni strani predvidenih povišanj prispevkov, davkov in drugih dajatev, na drugi pa pregled predvidenih in že uveljavljenih olajšav za podjetja, da bomo videli, kakšen je končni učinek za podjetja.

Glede na stanje javnih financ razumem, da je v proračunu potrebno zagotoviti realne vire. Ampak v kriznih razmerah je treba upoštevati, da gospodarstva ne moremo obremenjevati še bolj. Sedaj je čas, da gospodarstvu pustimo zadihati, da bo izšlo iz krize. Analiza bo osnova. Potrebno bo poiskati čim več takih proračunskih virov, ki ne bodo neposredno vplivali na stroške podjetij.

Kakšne so možnosti?

Sem zagovornica višje obdavčitve ne nujno potrebnih nepremičnin. in višje obdavčitve "nereinvestiranih dobičkov" v primeru, da se bo država odpovedala dajatvam, ki vplivajo na povečanje stroškov podjetij. Potrebno bo najti vzvod za čim večje reinvestiranje dobička v rast in razvoj podjetij.

Samo s spodbudami se na kratek rok ne da veliko narediti, ker imamo premalo denarja. Banke pa bodo potrebovale še nekaj časa zase.

Kako boste to izvedli? Precejšen del gospodarstva je v lasti bank, podjetja so tudi močno zadolžena.

Na strani bank bo treba narediti velik premik naprej. Vprašanje, kako očistiti bilance bank slabih naložb, bo eno pomembnejših. Banke se morajo očistiti, da bodo lahko podpirale zdravi del gospodarstva.

Kdo v Sloveniji ima denar, da bo naložbe kupil? To bi pomenilo, da bodo šla podjetja v tuje roke. Kako bi lahko npr. neki multinacionalki naložili, da ne bi odlivala dobička iz Slovenije.

Treba je najti načine, kako podjetjem, ki seveda imajo ali razvijajo konkurenčne proizvode in storitve, čim bolj olajšati ponovno rast in razvoj. Prav velikega navala tujih vlagateljev v slovenska podjetja ne pričakujem. Zato bo rešitve potrebno najti kar v Sloveniji, med domačimi vlagatelji, bankami in drugimi finančnimi institucijami ter s podporo države v obliki razvojnih spodbud. Vseh odgovorov danes nimam, bomo pa iskali rešitve v tej smeri. Poudariti pa želim, da govorimo o procesu prestrukturiranja gospodarstva, ki ne bo zaključen čez noč.

Kaj bi pomenilo, če bi velik del gospodarstva – npr. banke ali velika podjetja, kot sta Mercator in Merkur – prišel v tuje roke?

Po mojem mnenju se v Sloveniji preveč ukvarjamo in si ustvarjamo sliko gospodarstva samo na nekaterih primerih velikih podjetij, ki so zašla v težave. Spregledamo pa zdrava podjetja, tudi velika, ki uspešno delujejo na globalnem trgu. Spregledamo tudi uspešna podjetja, ki že imajo tuje lastnike. Po mojem mnenju ni pomembno, ali so lastniki podjetij domači ali tuji.

Pomembno je, da so to pravi lastniki in da ta podjetja vodijo dobri managerji, ki imajo dolgoročno vizijo razvoja podjetja, se pravi za daljši čas, kot traja njihov prvi mandat. Nič slabega ne bo, če bo še kakšno slovensko podjetje prišlo v tuje lastništvo. Nenazadnje na ministrstvu celo spodbujamo tuje neposredne investicije. Zakaj? Ker tuje neposredne investicije v gospodarstvo prinašajo novo znanje, nove poslovne modele in pomagajo domačim podjetjem pri vključevanju v mednarodne strateške povezave.

Živimo v globalnem svetu in zapiranje v meje naše dvomilijonske države nam ne bo zagotavljalo blaginje.

Bolj pomembno kot razmišljanje o tem, kaj bo, če bodo naša podjetja prišla v tuje roke, se mi zdi razmišljanje o tem, kako v Sloveniji ustvariti takšno poslovno okolje, da bodo domača in tuja podjetja rada ostajala in prihajala v Slovenijo in tu zaposlovala naše ljudi in tu ustvarjala visoko dodano vrednost. To je naša glavna naloga, če želimo narediti razvojni preboj.

Kdaj se boste sestali s predstavniki gradbenega sektorja?

Projektna skupina pripravlja pregled ukrepov, ki so jih predlagali predstavniki gradbenega sektorja. Prvi sestanek bo jeseni. Nabor posebnih ukrepov za gradbeništvo, ki jih lahko izvede država, po mojem mnenju ne bo prav velik. Gradbeni sektor bo moral izkoristiti ukrepe, ki smo jih pripravili za gospodarstvo. Posebni ukrepi pridejo v poštev le, če bo šlo za izrazito posebnost gradbeništva v primerjavi z ostalimi gospodarskimi sektorji ali v primeru urejanja odnosov med glavnimi izvajalci in podizvajalci.

Dejstvo pa je, da je gradbeništvo predimenzionirano, in da bo prišlo do zmanjšanja. Izhod vidim v iskanju poslov v tujini, kjer pa bo uspešnost odvisna od sposobnosti slovenskih gradbenih podjetij za sodelovanje pri pridobivanju poslov.

Ali smo glede tega z eno nogo še v socializmu?

Mislim, da. Nismo še vzeli osnov podjetništva in tržnega gospodarstva. Ko gre dobro, je v redu, ko gre slabo, pa: 'Država, pomagaj!' Premalo je zavedanja, da podjetnik nosi posledice svojih odločitev v dobrem in slabem, da je država tukaj za to, da s socialnimi ukrepi pomaga najbolj ranljivim skupinam, da zagotavlja javne storitve ter ustvarja takšno podjetniško okolje, v katerem podjetniki lahko normalno poslujejo in se razvijajo.

Problem je, da so v tej krizi izbruhnile vse slabosti preteklega poslovanja tako v bančnem sektorju kot tudi v gospodarstvu. Banke so zaradi ponudbe ugodnih virov kot posledice konjunkture in kar naenkrat poceni virov preveč "liberalno" plasirale svoja sredstva. Gospodarstvo se ni pravočasno prestrukturiralo. Umik države iz gospodarstva je bil absolutno prepočasen. Sem velika zagovornica privatizacije.

Ali ni že pozno?

Je. Ampak dajmo to že enkrat izpeljati do konca. Ko se pogovarjam s podjetji, ki so izšla iz zasebne lastnine, in tistimi, ki so izšla iz družbene lastnine, je razlika očitna. Tista iz zasebne lastnine imajo vizijo za 20 let, tista iz družbene pa precej razmišljajo kratkoročno, le za čas mandata menedžmenta. Država mora iz gospodarstva – to je po mojem mnenju ključna usmeritev. V zasebnih podjetjih ni prostora za politično nastavljanje direktorjev, ampak je glavni kriterij izbire njihovo znanje in sposobnost uspešnega upravljanja podjetja.

Ali načrtujete spremembe glede ustanavljanja podjetij, predvsem zaradi zlorab prek slamnatih podjetij?

Doslej smo si prizadevali ravno nasprotno – da smo poenostavili ustanavljanje podjetij. Da bi šli zaradi nekaj primerov zlorab nazaj in ponovno oteževali ustanavljanje podjetij, se mi ne zdi prava pot. Prava pot je preganjanje tistih, ki kršijo gospodarsko zakonodajo. V zakonu o gospodarskih družbah jasno piše, kakšne so sankcije za goljufije, za lažne stečaje ipd. Problem je, da še nimamo sodne prakse na tem področju, torej ne pride do prijav tovrstnih dejanj pristojnim organom.

Ali imate pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) na voljo vse podatke, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da pri projektu ni šlo za nepravilnosti?

Nimamo jih še. Ponedeljkova seja (26. 7.) nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) naj bi bila namenjena temu, da se nadzorniki in uprava HSE ter uprava Teša še enkrat pogovorijo o navedbah iz prvega poročila ter ugotovijo, kaj je res in kaj ni.

To je tako velik in zahteven projekt, da se kakšne napake skoraj zagotovo zgodijo. Pomembno je, da jih znamo odkriti in jih priznamo ter da jih začnemo odpravljati. Ključno vprašanje je, ali so bile te napake povzročene zaradi nevednosti in nesposobnosti ali namenoma.

Torej zaenkrat ni razlogov za menjave v HSE in Tešu?

Dokler ne dobimo jasnega odgovora, ne. Poročilo morajo dostaviti do srede. Sicer pa ni vlada tista, ki bi odločala o odstavitvi uprav, temveč so to njihovi nadzorni sveti.

Lahko pa priporoča.

Tega ne bomo storili in pričakujemo, da bosta uprava in nadzorni svet opravila svojo nalogo kakovostno.

Kdo je izračunal stroške, če bi od projekta odstopili?

Tudi tu ima uprava HSE še domačo nalogo. Ministrstvo ocene stroškov ustavitve projekta nima. Ta izračun je tudi med sklepi vlade s prejšnjega tedna.

Ali projekt Teš 6 podpirate?

Glede na to, da 33 odstotkov električne energije proizvede Teš in glede na to, da mi doslej še nihče ni predstavil alternative, kje 33 odstotkov v realnemu času dobiti, druge možnosti ni. Da bi se odpovedali 33 odstotkom proizvodnje električne energije, pa je precej tvegana zadeva.

Ali ste dobili kakšne pobude iz tujine, da bi pri projektu Teš 6 sodeloval kakšen močan tuji partner?

Teh podatkov nimam.

Ali se vam ne zdi nenavadno, da se nihče ne zanima za ta projekt, če vemo, da se tuje multinacionalke "tepejo" za podobne projekte v drugih državah?

Da. To je res nekoliko nenavadno. Morda so bile v preteklosti kakšne pobude za sodelovanje, vendar za njih ne vem.

Kaj pomeni opozorilo nekdanjega ministra Andreja Vizjaka, da glede energetike ni povsem verjeti Janezu Kopaču?

Že imam izkušnje. Ne bom slepo verjela le Janezu Kopaču in tudi ne le Andreju Vizjaku. Vidim, da so mnenja v energetiki zelo različna, zato si bom za vsako odločitev poskušala dobiti mnenja več ljudi in si na tej podlagi ustvariti svoje mnenje

Ali je to razlog, da še ni Nacionalnega energetskega programa?

Osnutek programa je pripravljen. Počasneje napredujemo zaradi okoljskega poročila, ki je v pripravi. Izvajalci, ki pripravljajo poročilo, so zaprosili za podaljšanje roka do 15. 10. 2010, a sem ga zavrnila in zahtevala, da ga dokončajo najkasneje do 15. 9. 2010.

Kako ocenjujete ravnanje elektrodistributerjev glede preplačane elektrike?

Menim, da bi se morali zavedati, da gre za njihove kupce. Z razvojem trga pričakujemo tudi nove ponudnike na slovenskem trgu in če bodo imeli kupci slabe izkušnje s sedanjimi ponudniki, se bodo obrnili proti njim. Menim, da bi pri odločitvi, ki je njihova avtonomna pravica in dolžnost, morali razmišljati dolgoročno, strateško.