Minister: Razmere so take, da ne morejo preživeti vsi. Podjetniki: Poiskati je treba rešitev

V torek je namreč Slovenska industrija jekla (SIJ) sporočila, da bodo zaradi visokih cen energentov s septembrom začeli zmanjševati obseg proizvodnje. Dodatno so v družbi pojasnili, da je odločitev o optimizaciji proizvodnje zaradi izjemno visokih cen energentov v tem trenutku smiselna in pravilna za zagotavljanje stabilnega poslovanja družbe do konca leta.

So pa poudarili, da kljub zmanjšanju obsega proizvodnje ne predvidevajo odpuščanj, a so v družbi SIJ Acroni na Jesenicah že uvedli nekatere organizacijske ukrepe, kot je skrajšan delovni čas in čakanje na delo. A glede na to, da cene energentov še naraščajo, bodo v podobna dejanja kmalu prisiljena tudi druga podjetja. Da prav energetska draginja in dobava energentov pod vprašaj postavljata nemoteno poslovanje precejšnjega števila slovenskih podjetij, opozarjajo številni gospodarstveniki, ki so nad odzivom vlade razočarani.

Blaž Cvar, predsednik OZS, je poudaril, da postaja situacija na področju energentov neobvladljiva. "Cene rastejo brez zadržka in črnogledo se napovedujejo celo 10- in 15-kratniki cen iz leta 2021," je povedal. Zaradi enormnih cen so tako najbolj prizadeta ravno tista podjetja, ki so energetsko intenzivna, ki potrebujejo velik odjem električne energije. Taki so kovinarji, večji obrati v lesno predelovalni industriji in tudi obrati, ki imajo veliko zaposlenih v proizvodnji.

Da mora ne le slovenska vlada, ampak celotna EU poseči na trg z energenti ter uvesti strukturno reformo tega trga, jasno poudarja predsednik GZS Tibor Šimonka. Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti pa dodaja, da zaradi aktualnih cen električne energije in zemeljskega plina industrijska proizvodnja pada. Temu pritrjuje tudi predstavnik proizvodnje in predelave materialov Marko Drobnič iz Taluma, ki pričakuje jasna stališča vlade glede vloge in pomena industrije, ki je na začetku verige vrednosti, v Sloveniji, in da se ji zagotovi primerljivo in konkurenčno poslovno okolje. Kot akutno je izpostavil že sedanji padec proizvodnje aluminija na 20 odstotkov kapacitet, jekla na 30–40 odstotkov ter papirja na 10–15 odstotkov. "Zato je nujna regulacija cene električne energije in zemeljskega plina," je poudaril.

A Cvar pravi, da pravega predloga s strani vlade zaenkrat še ni. Tudi vlada namreč zdaj ugotavlja, da je vse, kar je bilo sprejeto v obliki interventnega zakona, sestavljeno na podlagi že minulega obdobja, ko so se cene za nekatera podjetja, ki nimajo zagotovljenega odkupa in sklenjenih pogodb za letošnje leto, že povišale. Zato bi bila po njegovem mnenju nujna uvedba kapice.

Z uvedbo kapice se strinjajo tudi v kovinsko predelovalni industriji, gradbeništvu, energetiki, mobilnosti in kemični industriji, v prehrambeni industriji pa pričakujejo, da bodo v primeru redukcij zemeljskega plina poleg njih visoko na lestvici tudi njihovi dobavitelji, sicer se bo podrla celotna nabavna veriga. Izidor Krivec iz Celjskih mesnin tudi sam pričakuje uvedbo kapice na cene energentov, meni pa, da regulacija cen prehrambnih izdelkov ne bi bila primerna, saj bi bile police v trgovinah prazne.

A Cvar pojasnjuje, da bi bila uvedba kapice le kratkoročna rešitev. "Dolgoročno pa nas vlada že obvešča, da bo rešitev nujna pri samem izvoru, kar pomeni, da bo zadevo treba regulirati na nivoju EU. Prek borze ne bo možno dovoliti, da se cena postavi v takšnih višinah, kot se postavlja zdaj," je povedal. Cvar verjame, da bo Evropa ugotovila nujnost in to takojšnjega ukrepanja na tem področju in da bo ceno regulirala na drugačen način.

Gospodarstveniki sicer od vlade pričakujejo tudi druge začasne ukrepe za ohranjanje zaposlenih, kot je 100-odstotno subvencioniranje čakanja na delo. Golob je uvedbo ukrepov za ohranitev zaposlenih napovedal že v naslednjem mesecu, je pa dal jasno vedeti, da je kapica, kot jo želi gospodarstvo, nesprejemljiva. "Brezpogojne kapice ne bo," je bil jasen. Sam namreč zagovarja modificirano kapico, ki naj bi stimulirala ohranjanje konkurenčne prednosti in motivirala k prestrukturiranju v obdobju naslednjih treh letih. Formula bo enaka za vse, izjema bodo zgolj mali poslovni odjemalci, delno pa bo prilagojena tudi glede na dejavnost podjetja. 

Jasen je bil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je dejal, da je "čas helikopterskega razmetavanja z denarjem mimo. Razmere so take, da ne morejo preživeti vsi." Če bi to hoteli, bi bistveno prej zmanjkalo sredstev, saj je proračunski primanjkljaj že sedaj bistveno prevelik, je dodal. V OZS sicer zelo težko sprejmejo, da nekomu, ki je več let kot družinsko podjetje gradil poslovanje in ima zaposlene, brez kančka zadržka povejo, da bo moral zapreti. "Smo sposobni poiskati rešitve, ker gre za zdrava podjetja, ki jih je prizadela samo ta kriza, za katero ni krivo ne gospodarstvo ne vlada. Najvišjim političnim avtoritetam nalagam, naj zagotovijo, da bodo naredili vse, da bodo reševali vsa podjetja in vsa delovna mesta. Verjamem, da morda koga ne bo mogoče rešiti, a treba je narediti vse, da se to ne bo dogajalo v večjem obsegu," je bil jasen Cvar.

Kot je še povedal predsednik OZS, so rezultati ankete, ki so jo izvedli v zbornici, izjemno zaskrbljujoči. "Dokler podjetja ne dobijo podatka o tem, kakšna bo cena v prihodnje, ne morejo planirati proizvodnje. Na podlagi tega manjkajočega podatka tudi ne morejo sprejemati naročil, sklepati pogodb. Poslovanje bodo zaradi tega ali ustavili ali celo zapirali podjetja, posledično pa bo prišlo do odpuščanja," je povedal in izrazil upanje, da do takšnega črnega scenarija vseeno ne bo prišlo. "Dajmo poiskati rešitve, sicer bo država vse to socialno breme morala prevzeti nase, poleg tega pa bomo izgubili del gospodarstva, ki s svojim delom polni proračun, in situacija bo samo še slabša." Cvar poudarja, da moramo gospodarstvu pomagati, da preživi to krizno situacijo, in poiskati rešitve, potem pa nadaljevati z delom zdravih podjetij, "ker je to nujno, da lahko zagotovimo proračunska sredstva".