Počivalšek ne bo odstopil, vlada optimistična: Cimos bodo reševali s planom B

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sklical sestanek predstavnikov gospodarskega in finančnega ministrstva, Družbe za upravljanje terjatev bank  (DUTB) ter Slovenskega državnega holdinga (SDH) glede Cimosa. Po odstopu italijanskega sklada od nakupa te družbe bodo prodajalci zdaj začeli izvajati alternativni načrt.

Počivalšek je po sestanku dejal, da bo DUTB prestrukturirala Cimos po načelu zasebnega investitorja. "Država v Cimos vstopa za omejeno obdobje od 3 do 5 let," je povedal minister, ki je podvomil o verodostojnosti kupca, ki se tik pred zdajci umakne.

Družba TCH Cogeme, prek katere je italijanski sklad Palladio Finanziaria nameraval kupiti 92-odstotni delež Cimosa, je v ponedeljek potrdila svojo odločitev o odstopu od nakupa.
V sporočilu za javnost so v družbi Alta Skupina, ki je potencialnemu kupcu svetovala pri tem poslu, sporočili, da določeni odložni pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni do 31. januarja, še vedno niso izpolnjeni in so posledično pravni dokumenti, sklenjeni s konzorcijem prodajalcev, avtomatsko prenehali veljati.

Italijanski sklad je o odstopu najprej obvestil medije, taka ravnanja pa so po mnenju Počivalška neverodostojna. Minister je obenem poudaril, da Cimos posluje dobro in da je dobil od oktobra lani za več kot 400 milijonov evrov novih poslov. "Poročanja o odpovedih naročil strani BMW in GM ne držijo. Zagotovila kupcev za prihodnje bodo ključna za plan B," je dodal.

Kot je pojasnil za 24UR ZVEČER, bo plan B zagotovil dolgoročno stabilnost družbe in predvideva, da bo Cimos prestrukturiral DUTB po načelu zasebnega investitorja. Omenja se možnost združevanja s podjetjem iz podobne stroke, neuradno se je kot ena od možnosti omenjala mariborska Livarna. Slovenija naj bi za začetek v Cimos vložila okrog sedem milijonov evrov. 

"DUTB bo v čimkrajšem času pripravila seznam aktivnosti za ta plan B. Preverila bo tudi možnosti povezovanja z drugimi podjetji iz iste panoge pri nas. Ne gre za državno pomoč, saj bo DUTB ravnala po načelu zasebnega investitorja," je še poudaril Počivalšek. Vse aktivnosti so po besedah ministra usmerjene k ohranjanju delovnih mest na ekonomskih temeljih.

S hrvaško stranjo bodo sedaj skušali najti dogovor, na kakšen način se bodo oni vključili v reševanje Cimosa.

Direktor DUTB Imre Balogh je ob tem pojasnil, da alternativni plan sledi načelom načrta, ki so ga uskladili z italijansko stranjo, in naj bi zagotovil dolgoročen finančni in poslovni obstoj Cimosa. DUTB bo kot zasebni investitor zagotavljal, da bo Cimos posloval učinkovito, da bo konkurenčen v sektorju in ostal eden ključnih izvoznikov.

"Čeprav je v državni lasti, se moram v vseh primerih ravnati po principu zasebnega investitorja," je dejal Balogh. "Skupaj z SDH smo bili pri prestrukturiranju Cimosa zelo uspešni. Ključno je, da bomo tudi kot zasebni investitor še naprej zagotavljali korporativno upravljanje podjetja," je še dodal.

Težav, da bi v tem primeru vstopa DUTB kot zasebnega investitorja v Cimos Evropska komisija prepoznala kot prepovedano državno pomoč, ne pričakuje. Koliko sredstev naj bi vložili v Cimos, danes niso razkrili. "Ne gre za enormne zneske," je dejal Počivalšek in dodal, da država vstopa v Cimos za omejeno obdobje od treh do petih let.

"Zagotovili smo, da se je Cimos uspešno prestrukturiral, napredoval je v smeri kredibilnosti. Temelji so postavljeni, plan je vzdržen, vključuje prispevek vseh strani. Ne gre samo za vložitev državnega denarja, vse strani bodo prispevale svoj del. In tako bomo zagotovili, da se ne bi ponovili drugi negativni primeri," je še pojasnil Balogh.

Glede strahu, da je ob pregledu italijanska stran imela dostop do Cimosovega znanja in bi ga lahko zlorabila, je Balogh poudaril, da bi to pomenilo kršenje zavez, h katerim je bil zavezan italijanski sklad.

Počivalšek kot ključen problem vidi, da je treba kupce prepričati, da bo DUTB ravnal kot zasebni investitor. "V tem kontekstu je dejanje italijanske strani škodljivo za Cimos. Z vsemi potencialnimi kupci so predvideni razgovori v najkrajšem možnem času," je še dejal. Prav tako zaupa vodstvu Cimosa.

Država je sicer že reševala Cimos z državno pomočjo - priglasila jo je dvakrat v skupni višini nekaj nad 130 milijonov evrov, zato bo novo reševanje velik izziv glede na evropska pravila. Da se pomoč države ne bi štela za nedovoljeno, mora Slovenija dokazati, da je bila pomoč oz. transakcija izvedena pod normalnimi tržnimi pogoji oz. da je sprejet ukrep sledil tržni logiki in je tržno racionalen, kar se dokazuje s t.i. testom skrbnega oz. racionalnega zasebnega podjetnika oz. vlagatelja.

Država mora tako dejstvo, da pri sprejetem ukrepu ne gre za prepovedano državno pomoč, dokazati preko načela zasebnega vlagatelja. Torej mora dokazati, da so oz. so bili pogoji, pod katerimi je bil ukrep sprejet oz. izveden, sprejemljivi tudi za zasebnega vlagatelja.

Plan B ni rešitev za Cimos, pravijo v NSi

Načrt B za Cimos, ki ga je predstavil minister Počivalšek, po ocenah Jerneja Vrtovca (NSi) pomeni dodaten strošek za davkoplačevalce in novo priložnost lobijem za izčrpavanje družbe. "Nikakršna rešitev ni, da država vstopa v lastništvo Cimosa. V lastništvu je bila že zdaj, a neuspešno," je dejal.

"Ne moremo si obetati, da bi v naslednjih treh do petih letih, kar minister Počivalšek obljublja, bili uspešni in Cimos lahko rešili," je poudaril Vrtovec. Opozoril je, da je primer Cimosa prvi pokazatelj, da država ni dobra in odgovorna lastnica.

Počivalšku je očital, da je v zadnjih dveh tednih "že kar nekajkrat obrnil svoje izjave". Vprašal se je, zakaj so se sploh pogovarjali z italijanskim skladom Palladio Finanziaria, če je bil po Počivalškovih besedah neresen kupec.

Minister bi moral po Vrtovčevih besedah prevzeti odgovornost, "saj v tej državi vsi govorimo o odgovornosti, nihče pa je nato dejansko ne sprejme". Ocenil je, da so možnosti za rešitev Cimosa ta trenutek "zelo omejene".

V NSi po Vrtovčevih besedah razmišljajo o interpelaciji, a menijo, da to ni rešitev. "Bojim se, da vložimo interpelacijo, zgodi se seja v državnem zboru in karavana gre naprej," je dejal. "Predvsem je minister sam pri sebi poklican, ali bo požrl vse tiste besede, ki jih je izrekel glede reševanja Cimosa, ali ne. To je bil njegov ključen projekt tega mandata, naredil pa ni ničesar," je bil kritičen Vrtovec.

Dejal pa je, da Počivalška, "če to zadostuje", pozivajo k odstopu. "V tem primeru bi moral Počivalšek sam oditi in interpelacija sploh ne bi bila potrebna," je izpostavil.

K odgovornosti bi morali po Vrtovčevih besedah poklicati tudi Slovenski državni holding in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). "Najbolj odgovorna pa je država, saj je bila posredna in neposredna lastnica Cimosa, zato je prva odgovorna, da je Cimos danes tam, kjer je," je dodal.

Vojko Čok: Tečemo za zamujenim vlakom 

Razloge za takšen razplet Cimosove zgodbe gre iskati predvsem v prevelikem razkoraku med upravljanjem družbe in operativnim delom v njej, je prepričan dolgoletni nadzornik in predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok. Kot je dejal, bi bilo škoda izgubiti tako tehnično znanje, paziti pa je treba predvsem, da se s podjetjem ne bi kdo okoristil.

"Upravljanje je zanemarilo tisto, kar je pravzaprav njegova temeljna naloga - da skrbi za dolgoročno vzdržnost poslovanja podjetja," je ocenil Čok. Cimos je po njegovih besedah tehnično zelo dobro podkovano podjetje, kar med drugim dokazujejo pogodbe, ki so jih podpisali doslej.

"Ne gre le za dobaviteljske pogodbe, temveč tudi pogodbe na področju razvoja posameznih delov in sklopov z najvidnejšimi svetovnimi avtomobilskimi podjetji," je izpostavil Čok. Odgovornost za to pripisuje tistim, "ki so imeli upravljanje v rokah". To so po njegovih ocenah nadzorni svet, upravni odbor, menedžment in tudi lastniki.

Glede trenutnega dogajanja je Čok prepričan, da "tečemo za zamujenim vlakom, namesto da bi pravočasno prišli na postajo". Po njegovem mnenju bi morali pravočasno sprejeti prave ukrepe; to je bilo takrat, ko je bila Slovenija enakopravnejša partnerica v postopku.

"Bila bi velika škoda, če bi šlo tehnično znanje Cimosa v nič," je poudaril Čok. Opozoril je, da se lahko zgodi, da bo podjetje "postalo plen" in se bo z njim nekdo okoristil. "Zna se zgoditi, da bo nastala velika in nepopravljiva škoda, kar bo vodilo v izgubo pogajalskega položaja, nekatere stvari pa bo treba nastaviti na novo," je poudaril.

Propad Cimosa bi imel po Čokovih ocenah negativne posledice ne le za Obalo, temveč za celotno Slovenijo, saj podjetje sodeluje s partnerji iz vse države. Velika škoda bi nastala tudi zaradi tega, ker Slovenija po Čokovih besedah veliko stavi na nastop na mednarodnih trgih z izdelki višjega razreda, kjer bi lahko imel Cimos pomembno vlogo.

"Če bi se zgodilo najhujše, bi se znanje verjetno znalo uporabiti, a v čisto drugih kombinacijah," je ocenil Čok. Izpostavil je še, da bi se takšnim razmeram v Cimosu lahko izognili, če bi pravočasno sprejeli prave odločitve. "Cimosovi kupci še naprej dobro poslujejo in če bi odnosi potekali tako, kot morajo in kot bi lahko, teh Cimosovih težav ne bi bilo," je poudaril.

Združena levica: Zasebno investitorstvo pomeni skubljenje podjetja 

Zasebno investitorstvo pomeni "skubljenje" podjetja z namenom povečanja dobičkonosnosti in ponovnega poskusa prodaje, so prepričani v ZL. ZL zahteva sklic nujne seje odbora DZ za gospodarstvo, na kateri bodo obravnavali problematiko Cimosa. S sklepi predlagajo, da DUTB podjetje dokapitalizira in prestrukturira ter ga preda v upravljanje SDH. Želijo še, da se Cimos opredeli kot strateško naložbo, je na novinarski konferenci pojasnil vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec.

Spomnil je na izjavo ministra Počivalška, da bo DUTB Cimos prestrukturirala po načelu zasebnega investitorja in da država v Cimos vstopa za omejeno obdobje od treh do pet let. Po mnenju ZL to pomeni, da bo Cimos po dveh letih "mešetarjenja z njim" šel čez cikel odpuščanj, racionalizacij in povečevanja dobičkonosnosti, da bi ga država lahko ponovno poskušala prodati, kar pa da je izrecno škodljivo.

"Da podjetje v državni lasti skubimo in odpuščamo zaposlene, pomeni, da bomo na državo naložili stroške zato, da si bo to podjetje lahko povečalo dobičkonosnost," je ocenil Mesec in dodal, da to ni smotrno državno upravljanje. Države namreč po njegovih besedah ne sme zanimati samo dobičkonosnost podjetja.

V ZL bodo vztrajali pri tem, da se Cimos pripravi na to, da dolgoročno ostane v državni lasti, da se razvije in ohrani delovna mesta ter se iz njega naredi, kar je nekoč bil. Po ocenah Mesca je treba najprej zastaviti dolgoročno vizijo Cimosa. Torej narediti stabilen plan za denimo 10 let, si v tem času zadati cilje, kako reprogramirati in poplačati kredite ter oceniti raven potrebne dokapitalizacije, je pojasnil.

Vsekakor pa so v ZL proti ponovni prodaji, saj se, kot ocenjujejo, na zasebne lastnike ne gre zanašati. Luka Mesec je spomnil na primer Telekoma Slovenije, ko je podjetje stagniralo, ko "se je z njim mešetarilo in je bilo celotni konkurenci razkrit njegov poslovni model skozi poskus privatizacije, na koncu katerega si je prevzemnik premislil".

Prodajni postopek Cimosa je stekel avgusta lani, ko so se za skupno prodajo 92,3-odstotnega deleža Cimosa odločili DUTB (47,5 odstotka), država oz. SDH (24,26 odstotka), NLB (9,44 odstotka), Gorenjska banka (5,74 odstotka), Abanka Vipa (2,42 odstotka), NKBM (2,2 odstotka) in SID banka (0,74 odstotka). Pogodbo so oktobra lani nato podpisali z edinim preostalim interesentom, italijanskim skladom Palladio Finanziaria oz. njegovo družbo TCH Cogeme, ki pa je na koncu zaradi zapletov glede reševanja Cimosovega pravnega spora na Hrvaškem od nakupa odstopil.