Minister Počivalšek zadovoljen z Magnino pridobitvijo gradbenega dovoljenja, Pomgrad že začel s pripravo terena

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se je v Mariboru vidno zadovoljen odzval na novice, da je okoljsko ministrstvo Magni izdalo gradbeno dovoljenje za začetek gradnje prvega objekta na območju občine Hoče-Slivnica.

Kot je povedal, je izdaja gradbenega dovoljenja predzadnja stopnica v prizadevanjih države za projekt, ki bo Podravju prinesel pomembno tujo naložbo in več sto novih delovnih mest. Zadnji korak je napovedan že za 17. oktober, ko bodo na mariborskem letališču slovesno podpisali pogodbi o strateški investiciji ter o spodbudi države, ki jo bo prispevala k projektu.

"Takrat bomo lahko tudi dokončno rekli, da se vloga države pri vzpostavljanju pogojev za omenjeno strateško investicijo zaključuje," je dejal Počivalšek, ki se je ob tem že zdaj zahvalil vsem sodelavcem na ministrstvu, lokalni skupnosti, pa tudi nevladnim organizacijam za konstruktivno sodelovanje, da jim je projekt uspelo pripeljati do sedanje faze.

Magni spodbuda v višini dobrih 18 milijonov evrov

Obe pogodbi, ki ju bodo podpisali, sta z Magno po ministrovih besedah že usklajeni in ju bo vlada obravnavala na naslednji seji. Takrat bodo javnosti tudi predstavljene podrobnosti, za zdaj pa je potrdil, da gre za spodbudo v višini dobrih 18 milijonov evrov, s katero se avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka zavezuje k vsaj 100 milijonov evrov težki investiciji, ki bo v petih letih prinesla najmanj tisoč novih delovnih mest.

Informacije o tem, kakšni so roki glede uresničitve projekta, bodo ob podpisu pogodbe predstavili v Magni, Počivalšek je v petek potrdil le, da so se priprave na gradbena dela že začele, a bo moral izvajalec del Pomgrad za uradni začetek del počakati še na pravnomočnost gradbenega dovoljenja.

 "Gre za odgovorno podjetje, ki ve, kaj je obljubilo. Verjamem, da bodo to, kar je zapisano in mi zahtevamo, tudi izpolnili. V nasprotnem primeru bomo pač morali ponoviti vajo," je dejal Počivalšek.

Projekt bo spremljala tudi šestčlanska delovna komisija

Minister za gospodarstvo se je v Mariboru sestal tudi z nekdanjim mariborskim županom Alojzom Križmanom, ki se je v dogajanje okoli Magnine naložbe v Hočah vključil v času iskanja dogovora z okoljevarstvenimi organizacijami glede pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Dogovorila sta obljubljeno oblikovanje delovne skupine, ki bo spremljala projekt.

Kot je po sestanku povedal Križman, so zdaj dokončno opredelili šestčlansko delovno skupino, ki bo spremljala postopke pri projektu Magne, o čemer so se po nekaj nejasnostih vendarle uskladili tudi z investitorjem in ministrstvom za gospodarstvo.

"Pojavljale so se neke variante, da bi bila v delovni skupini le ena okoljevarstvena organizacija, a sem temu odločno nasprotoval in zatrdil, da me v tem primeru ne bo zraven. Že prej je bilo namreč jasno dogovorjeno, da bodo v skupini mesto dobile tri, ki jih nenazadnje pri opravljanju njenih nalog potrebujemo," je pojasnil Križman.

V delovni komisij bosta tako med drugim svoje predstavnike dobili nevladni organizaciji Alpe Adria Green in Slovenski E-Forum. Najprej je bilo v komisiji mesto predviseno tudi za Umanotero, a so iz organizacije kasneje sporočili, da se v Umanoteri niso z nikomer niti dogovarjali, kaj šele pristali na sodelovanje v takšni delovni skupini. "Gre torej za popolno neresnico, o kateri smo danes prvič slišali preko medijev," so dodali v organizaciji.

Komisija bo po Križmanovih besedah sicer ves čas sodelovala z Magno, ki je pristala na redno obveščanje, tako da bo v nekem smislu sestavni del celotnega projekta. V njej bodo sodelovali tudi predstavniki lokalne skupnosti, s strani univerze pa bodo posebej imenovali priznanega strokovnjaka za področje ekologije, ki se bo po potrebi vključeval, ko bodo potekale debate okoli okoljske problematike.

Kot je še povedal Križman, bo komisija sprva spremljala investicijo in hkrati pripravila vse potrebno za poznejši monitoring, ko se bo začela poskusna proizvodnja. Za njegovo izvedbo pa je potrebno še uskladiti nekaj stvari, tudi tehnične podrobnosti glede neposredne digitalne povezave z okoljskimi organizacijami in univerzo.

Drugi del nalog komisije bodo vse morebitne težave, ki se pri tako velikih investicijah občasno tudi pojavljajo, in jih bodo skušali reševati sproti. Na vprašanje, kakšne možnosti ukrepanja sploh ima komisija, če bi prišlo do kakih zapletov, je odvrnil, da bodo te skušali odpraviti v sodelovanju z investitorjem.

Tudi to, kako bo urejeno financiranje delovanja omenjene delovne skupine, po Križmanovih besedah še ni povsem jasno razčiščeno, je pa dejal, da bo šlo za bolj ali manj prostovoljno delo, zato na kak poseben zaslužek ne računa nihče.

Sicer pa je Križman, ki se je v mediacijo med okoljevarstveniki in Magno vključil skupaj s še enim nekdanjim mariborskim županom Borisom Sovičem, izrazil upanje, da bo naložba pomenila velik premik za regijo. Ob tem je dodal, da je še veliko odprtih vprašanj okoli zagotavljanja kadrov, kjer pa bo svojo vlogo morala odigrati univerza, ki se mora vključili tako, da bo projekt zaživel na tak način, kot si ga vsi v regiji želijo.

Štirje hektarji Rogoškega gozda že posekani

Po sedanjih načrtih bodo gradbena dela za prvo fazo predvidoma končana do konca oktobra 2019. Pripravljalna dela na terenu medtem že potekajo, delavci državnega podjetja Slovenski državni gozdovi pa so že izvedli tudi sečnjo štirih hektarjev Rogoškega gozda, kjer bodo zagotovili nadomestna kmetijska zemljišča in tako zadostili pogojem kmetijskega sektorja. Obenem na območju bodočega proizvodnega obrata potekajo tudi arheološka sondiranja.

Hoški župan vesel skorajšnjega začetka Magnine investicije

Hoški župan Marko Soršak je zelo zadovoljen nad dejstvom, da je odgovornim postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za projekt Magne v njihovi poslovni coni vendarle uspelo pripeljati do konca. Kot je dodal, je do tega sicer prišlo nekoliko bolj pozno, zaradi česar bo investitor imel nekaj zamude, a bo moral najti načine, da zamudo nadoknadi.

Veseli ga, da bo omenjena velika naložba, ki prinaša na stotine novih delovnih mest, umeščena v njihovi občini in severovzhodnem delu države, kjer so ta več kot potrebna, ne pa nekje na Madžarskem ali kje drugje.

Soršak si želi, da bodo uspele tudi naslednje faze projekta, ki ga načrtuje avstrijsko-kanadski gigant, in bi v končni fazi lahko prinesle tudi preko 3000 delovnih mest.

Za lokalno skupnost, ki jo prav tako še vedno pesti dokaj visoka brezposelnost, naložba poleg delovnih mest pomeni tudi priložnost, da najdejo še kakšne druge točke medsebojnega sodelovanja, tudi na področju družbeno odgovornega delovanja podjetja.

 Vloga občine se je s pridobitvijo gradbenega dovoljenja v glavnem že izčrpala, bodo pa tudi v času gradnje in pozneje obratovanja sodelovali v delovni skupini, ki bo budno spremljala celotno dogajanje okoli investicije.

Poudarek bo predvsem na okoljskih vprašanjih, Soršak pa verjame zagotovilom Magne, da obremenitve ne bodo izven dogovorjenih okvirjev. "V nasprotnem primeru ne bi bil podpornik tega projekta," je dejal hoški župan.

Pomgrad na že začel s pripravo terena

Gradbena dela za projekt nove lakirnice v Hočah je avstrijsko-kanadski avtomobilski proizvajalec že pred časom zaupal enemu največjih slovenskih gradbincev - družbi Pomgrad. Kot je povedal prvi mož omenjene družbe Igor Banič, so s pripravljalnimi deli, odrivanjem zemlje in postavitvijo zaščitne ograje okoli gradbišča že pričeli.

Po naročilu investitorja so že začeli tudi z izdelavo osnovnih elementov betonske konstrukcije, ki so jih naredili v lastnih proizvodnih obratih. Te zdaj še skladiščijo, ob začetku gradnje pa jih bodo montirali na gradbišču.

"Tako smo pridobili tudi potreben čas za pravočasno dokončanje del, ki bi morala biti zaključena novembra prihodnje leto. Upam, da nam bodo naklonjene tudi vremenske razmere in da bo letošnja zima bolj mila," je dejal Banič. Ob tem je dodal, da so gradbeni roki za njih kar velik izziv, saj je bil prvotni načrt, da bi z deli pričeli maja letos in končali novembra prihodnje leto. To bodo poskušali nadomestiti tudi z večizmenskim delom.

Sicer pa bo v prvih fazah zemeljskih del pomembna predvsem strojna mehanizacija, tako da bo na gradbišču okoli sto delavcev, pozneje pa zagotovo tudi več. V nekaterih fazah si bodo pomagali tudi s podizvajalci, njegovi sodelavci pa zdaj največ truda vlagajo v optimizacijo delovnih procesov, tako da bodo lahko vzporedno izvajali več faz gradnje.

V Pomgradu glede vrednosti pridobljenega posla molčijo, po neuradnih informacijah Večera pa naj bi za gradbena dela prejeli okoli 25 milijonov evrov, različni podizvajalci pa še 15 milijonov evrov.

Zagotavljanju kadrov za Magno se bo pridružila tudi mariborska univerza

Magninemu projektu postavitve obrata v občini Hoče-Slivnica se bo v procesu zagotavljanja potrebnih kadrov s svojimi programi pridružila tudi mariborska univerza. Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar je povedal, da je prav to glavni smisel njihovega sodelovanja, ob tem pa dodal, da giganti, kot je Magna, potrebujejo praktično vse profile kadrov.

Načrtovana naložba je po rektorjevih besedah tudi velika priložnost in možnost univerze, da bo lahko ponudila svoje znanje in izkušnje. "Najbolj me boli, ko vidim, da naši mladi strokovnjaki odhajajo preko meje in so tam vsi takoj zaposljivi, čeprav bi morali glede na sredstva, ki jih je naša država dala za njihov razvoj, morali delati tukaj," je dejal Tičar.

Rektor mariborske univerze, ki se je v petek dopoldne prav tako sestal z ministrom Zdravkom Počivalškom, je dodal, da bodo zagotovo pristopili k projektu in usposobili vse tiste kadre, ki bodo potrebni. O tem se bodo odločili v dogovoru z omenjeno mednarodno korporacijo, ki jim bo povedala, kakšne profile potrebuje, da Sloveniji na koncu ne bo potrebno uvažati strokovnjakov od drugod.

Tudi Združenje Manager pozdravlja prihod Magne in drugih investitorjev

Na prihod Magne so se odzvali tudi v Združenju Manager, ki je pozdravilo prihod načrtovanih 'greenfield' investicij, ki po njihovem mnenju predstavljajo odlično priložnost za Slovenijo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je zato zelo spodbudna novica, da so umaknjene vse ovire za prihod tako pomembnega delodajalca kot je avstrijsko-kanadska Magna.

V Sloveniji je lani po podatkih združenja nastalo 25.000 novih delovnih mest, kljub temu pa država še vedno beleži več kot 80.000 brezposelnih. Pri tem je še posebej izpostavljeno Podravje, kjer je ta trenutek še vedno 17.000 ljudi brez rednega dela, zlasti Maribor, ki mu pripada kar 40 odstotkov te številke.

Zato je po njihovem zelo spodbudno, da se bo investicija Magne v Hočah le začela. Kot poudarjajo, kanadski koncern, ki zaposluje okoli 160.000 ljudi in ima več kot 26 milijard evrov prihodkov, velja za enega najboljših delodajalcev na svetu. Revija Forbes ga namreč uvršča na 147. mesto najboljših ameriških in 105. mesto najboljših kanadskih delodajalcev.

Poleg visokih standardov in odličnega odnosa do zaposlenih pa z Magno v Slovenijo prihajajo tudi delovna mesta v slovenskih podjetjih in priložnost za rast lokalnih podjetnikov, predvsem na področju avtomobilskih delov in gradbeništva, poudarjajo v Združenju Manager in ob tem spominjajo, da je gradnja objekta že zaupana slovenskemu gradbenemu podjetju.

Po njihovih ocenah naj bi eno delovno mesto v Magni spodbudilo nastanek dveh do treh novih delovnih mest v širšem okolju, prav investicije, kot so Magna, Yaskawa in Sumitomo, pa so spodbudni kazalci za naložbe domačih in tujih podjetij. V združenju zato podpirajo zakon o investicijah, ki naj bi izenačil domače in tuje investitorje.

Kot še dodajajo, je za pridobivanje novih investicij pomembno, da vzpostavimo okolje, ki bo zanje privlačno, saj investicije prinašajo tudi nefinančne učinke, med katere spadajo promocija Slovenije za potencialne tuje investitorje ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in zdravje lokalne skupnosti.

Vendar pa moramo pri pridobivanju teh investicij zagotoviti bolj sistemski pristop, ki bo temeljil na večji transparentnosti in strokovni izmenjavi mnenj, ter uvesti pregledne sistemske spodbude, ki so dostopne vsem investitorjem pod enakimi pogoji, še zaključujejo v Združenju Manager.