Višji življenjski stroški: minimalna plača po novem nad 800 evrov?

Po zakonu o socialno varstvenih prejemkih je treba višino minimalnih življenjskih stroškov, ki vplivajo na višino minimalne plače in vrste socialnih transferjev, na podlagi primerljive metodologije na novo določiti najmanj vsakih šest let. Nazadnje je bila ocenjena leta 2017.

Inštitut za ekonomska raziskovanja je zdaj na podlagi dohodkov in strukture izdatkov za življenjske potrebščine v letu 2018 ter povprečnih najnižjih cen v drugi polovici septembra letos izračunal, da t. i. dolgoročni minimalni življenjski stroški znašajo 669,83 evra na mesec, potem ko so bili zadnjih šest let pri 613,41 evra, je razvidno iz končnega poročila inštituta, ki ga je pridobila STA.

Izračunali so tudi t. i. kratkoročne minimalne življenjske stroške, ki ustrezajo novemu osnovnemu znesku minimalnega dohodka kot predvidoma začasnega prejemka, in sicer znašajo 488,58 evra, kar je 10,6 odstotka več od ocenjenih leta 2017.

Ob tem pa inštitut opozarja, da zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da se novo višino osnovnega minimalnega dohodka določi v primeru, da razlika med višino na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 odstotkov. "Ta pogoj ni izpolnjen, zato sprememba sedanje višine minimalnega dohodka zaradi tega zakonskega določila ni potrebna," so podčrtali.

Glede na veljavno formulo, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški, bi minimalna plača ob potrditvi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov prihodnje leto znašala najmanj 803,80 evra neto.

Na končni znesek bo sicer treba še počakati. V Sloveniji se namreč pri določitvi višine minimalne plače vsako leto upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Znesek mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.

Upoštevaje novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 488,58 evra, bi medtem vsota denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka za samsko osebo ali prvo osebo v paru, ki je upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ju samska oseba prejema trajno, znašala 718,21 evra (od 1. marca letos 620,18 evra).

Sprememba osnovnega zneska minimalnega dohodka ima posredni vpliv tudi na zagotovljeno pokojnino. Ta s 653,75 evra sedaj za pet odstotkov presega veljavni znesek denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ju samska oseba prejema trajno, a je za devet odstotkov nižja od novega zneska in za dva odstotka nižja od na novo izračunanih dolgoročnih minimalnih življenjskih stroškov.

Najnižja pokojnina (294,78 evra) in najnižja invalidska pokojnina (409,70 evra) pa sta že sedaj daleč pod ravnjo tako veljavne kot na novo izračunane višine denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ju samska oseba prejema trajno, kot tudi na novo ocenjenih dolgoročnih minimalnih življenjskih stroškov. "Vse navedeno velja za samske osebe, katerim je takšna pokojnina edini vir dohodka za preživljanje," so pojasnili na inštitutu.

Ob povprečnem denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti, ki je bilo julija pri 623,37 evra neto, do denarne socialne pomoči niso in ob na novo ocenjenem minimalnem dohodku ne bi bili upravičeni samo neaktivna samska oseba, neaktivni par z dvema povprečnima denarnima nadomestiloma ter družina dveh neaktivnih staršev z enim otrokom in dvema povprečnima denarnima nadomestiloma.

"Sprememba osnovnega zneska minimalnega dohodka ima neposredni vpliv na denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, izredno denarno socialno pomoč, pogrebnino in posmrtnino," so izpostavili na inštitutu. Če bi uveljavili novi osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 488,58 evra, bi se socialni transferji, vezani na to osnovo, zvišali za približno 48,7 milijona evrov na leto. Samo za denarno socialno pomoč bi bilo treba letno nameniti 38 milijonov evrov več sredstev, so dodali.

Zaradi višjega dohodkovnega cenzusa za upravičenost pa bi se povečalo tudi število upravičencev do transferjev, vezanih na osnovni znesek minimalnega dohodka, so še ocenili.