Minimalne plače rastejo hitreje od povprečnih

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pravijo, da so se v evrskem območju in tudi v Sloveniji v začetku leta nadaljevale slabe gospodarske razmere. Po različnih kazalnikih pričakovanj pa tudi obeti ostajajo slabi. Ključno tveganje za napovedi še naprej ostaja morebitno poglabljanje dolžniške krize, saj so se marca zahtevane donosnosti najbolj izpostavljenih držav evrskega območja vnovič povečale, in sicer predvsem zaradi zaostrovanja razmer na Cipru.

V Sloveniji se je tudi v januarju zmanjšal realni izvoz blaga, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je po zmanjševanju od sredine lanskega leta januarja ostal nespremenjen, aktivnost v gradbeništvu pa se še naprej znižuje in je dosegla nove najnižje ravni po začetku krize. Realni prihodek v trgovini na drobno in nominalni v tržnih storitvah sta se povečala, vendar sta ostala medletno precej nižja. Kljub izboljšanju v zadnjih dveh četrtletjih vrednosti kazalnikov zaupanja ostajajo pod dolgoletnim povprečjem.

Ob tem se nadaljuje tudi zaostrovanje na trgu dela. Število registriranih brezposelnih je doseglo najvišjo vrednost v zadnjih 14 letih.

Z januarskimi plačami se je uskladila višina minimalne plače z rastjo inflacije in zdaj znaša 783,66 evra. Na Umarju pa opozarjajo, da je bila rast minimalne plače v zadnjih štirih letih precej višja od rasti povprečne plače, ki se je zaradi varčevalnih ukrepov v državnem sektorju in padca gospodarske aktivnosti močno upočasnila. "Ob enem največjih znižanj gospodarske aktivnosti v EU v času krize je Slovenija torej beležila največje zvišanje minimalne plače," pravijo na Umarju. Sedanja ureditev usklajevanja minimalne plače in sočasnost začetka krize sta privedli do precejšnje spremembe razmerja med minimalno in povprečno plačo, kar je sicer pozitivno vplivalo na znižanje plačne neenakosti in deleža zaposlenih z nizkimi plačami, vendar pa je ustvarjalo velike pritiske na stroškovno konkurenčnost gospodarstva in izgubo delovnih mest, so razložili na Umarju.