Nekateri slabi krediti zlasti v NLB so bili slabo zavarovani, kar že samo po sebi zbuja sum, da je prihajalo ne samo do zelo napačnih poslovnih odločitev, ampak morda tudi do kaznivih dejanj.
Kdo je dobil visoke kredite in zastavil le malo premoženja?
Na seznamu 50 najbolj rizičnih terjatev NLB je najmanjši kredit vreden kar 7,6 milijona evrov. Vsi drugi seveda več. Največ Novi Ljubljanski banki dolguje Zidarjev SCT v stečaju – 187 milijonov evrov, ki pa so zavarovani samo z 39 milijoni premoženja. Če NLB unovči vsa zavarovanja, torej samo s SCT-jem izgubi 148 milijonov.
Cerkveni Zvon 1 Holding ima 115 milijonov dolga, vsota vseh zavarovanj pa je zgolj 35 milijonov. Primorje ima za 100 milijonov dolga in le 52 milijonov zavarovanja. T-2 v prisilni poravnavi pa 88 milijonov kreditov, zavarovanje, sodeč po podatkih iz poročila, znaša le 2 milijona. Prav toliko zavarovanj ima po podatkih poročila GPG, dolga pa za 30 milijonov evrov. Grep, ki je gradil Stožice, in Grepov solastnik Energoplan skupaj banki dolgujeta skoraj 100 milijonov, a so te terjatve zavarovane skupaj za 72 milijonov. Na seznamu 50 največjih dolžnikov so med bolj znanimi podjetji tudi Viator Vektor, Drobnjakova Poteza Naložbe, ki dolguje 27 milijonov, zavarovanj je za 11 milijonov, pa Bavčarjeva Maksima Holding, ki dolguje 8 milijonov, zavarovanj pa je za dobre 4 milijone.
Skupaj je tako po poročilu Banke Slovenije v NLB kar za 2 milijardi in 90 milijonov evrov izjemno rizičnih kreditov, za katere obstaja verjetnost, da jih banka nikoli več ne bo mogla izterjati nazaj.
Druga državna banka NKBM je v primerjavi z NLB kredite zavarovala bistveno bolje. Izstopa pa znova T-2, v primeru katerega je tukaj 22 milijonov evrov terjatev zavarovanih s 15 milijoni premoženja. Pa tudi Cerkveni Zvon 1, kjer je 12 milijonov kredita zavarovanih z 1,8 milijona evrov premoženja ter Poteza Naložbe s 3,2 milijona evrov kreditov in za 170.000 evri zavarovanj. Največji dolžniki Nove kreditne banke Maribor so sicer Primorje, MTB, Alpos, Cestno podjetje Maribor, T-2, MIP in Stavbar. Banka ima skupaj za skoraj 612 milijonov evrov izjemno rizičnih terjatev.
Nekateri milijonske kredite dobivali kar brez zavarovanja
V obeh bankah pa je skupaj mogoče najti tudi šest kreditov, ki sploh niso zavarovani. Povezave pa naj bi peljale v neposredno bližino politike, vpleteni naj bi bili nekdanji nadzorniki NKBM in nekateri visoki uslužbenci. Obstaja celo sum korupcije.
Nova Ljubljanska banka med nezavarovane kredite šteje kredit družbi PRO Holding, lastnik slednjega je prek podjetja PRO5 nekdanji rokometaš in državni sekretar pri ministru Vizjaku Tomaž Jeršič. Dobrih 8 nezavarovanih milijonov evrov je prejel za večino neznani Rešet Kranj. Njegov lastnik je Jurij Krč, ki prek Rešeta in Gratela obvladuje T2. Nezavarovan kredit sta dobili še Astra holding, enega najbogatejših Slovencev Branka Drobnjaka, in Bubnič transport.
Nova KBM pa kot nezavarovan kredit šteje slabe tri milijone evrov neznanemu podjetju Otrino. Toda nekdanji lastnik Janko Lavrič dokazuje, da je bil kredit zavarovan z računalniško opremo in osebnim premoženjem. Trdi, da obstaja sum, da sta stečajni upravitelj Bončina in predstavnik NKBM Alojz Dimič ravnala nezakonito in je bila stečajna masa oškodovana za nekaj milijonov evrov. Alojz Dimič, ki naj bi za odobritev kreditov prejemal celo podkupnino, zgodbe ne komentira, je pa zoper njega že vložena kazenska ovadba.
Najbolj zanimiva pa je zgodba o kreditu NKBM neznanemu podjetju Rig. Ta je 20-odstotni lastnik POM Holdinga, v lastniški strukturi pa sta še nadzornik Nove KBM Dušan Jovanovič in Borut Bratina, ki skupaj z Jovanovičem sedi še v nadzornem svetu Pom-Investa, vodi pa ga Ivan Vizjak.
Pom-Invest je ob tem še manjšinski lastnik Nove KBM, kjer je družba dobila za skoraj 10 milijonov evrov posojila, zavarovanega z le 1,3 milijona evrov. Tako Pom Holding kot Pom-Invest sta danes v stečaju, krediti pa neodplačani.
Tako NLB kot NKBM imata danes druga vodstva, kot sta jih imela v času, ko so bila odobrena ta sporna posojila. Nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar in prvi nadzornik Igor Marinšek z novinarji ne komunicirata. Neuradni pa pravijo, da se večji posli niso odobravali brez politike.
Tudi Matjaž Kovačič, ki je mesto predsednika uprave NKBM zapustil šele pred kratkim, poslov ne želi komentirati. So pa iz banke sporočili, da je novo vodstvo, podobno kot pred časom v NLB, naročilo forenzično preiskavo poslov, torej bodo pregledali tudi vso elektronsko pošto. Se je pa ta teden že zgodila zamenjava tudi v hčerinski družbi KBM Leasing. Proti nekdanjemu direktorju Igorju Šujici pa so, sicer neuradno, vložili dve odškodninski in eno kazensko ovadbo.
Kaj se bo zgodilo s krivci?
Koalicija je sicer obljubila pregon vseh krivcev za slabe kredite, a poznavalci opozarjajo, da bodo morda med krivci tudi posamezniki blizu koalicije. Težava pa je tudi v kratkih rokih. Le 3 do 5 let za vložitev odškodninskih tožb, tako da gre večinoma že za izgubljen denar. Protikorupcijska komisija sicer predlaga podaljšanje teh rokov na 10 let, država pa bi ob ustanovitvi slabe banke zastaralne roke najraje odpravila tako za kazensko kot odškodninsko odgovornost.
S policijo, tožilci in protikorpcijsko komisijo naj bi se sicer že sestal tudi minister za finance Janez Šušteršič. Govorili naj bi o tem, kako se preiskovanja slabih kreditov sploh lotiti.
Za zdaj je vse skupaj še v fazi, ko policija in tožilstvo po kar nekaj težavah komaj ustavljata posebno skupino kriminalistov in tožilcev, ki bodo to preiskavo vodili. Po nekaterih podatkih naj bi jo vodil tožilec Jože Kozina, ki vodi postopek zoper Bavčarja in Šrota, in ki je ravno danes na sodišču dosegel obsodbo Bineta Kordeža.
KOMENTARJI (936)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.