Milijardni zaslužek

Ko se je Zoran Janković leta 1998 odločil za nakup nekaj več kot dvoodstotnega deleža Mercatorja, je za delnico odštel 5800 tolarjev. Prejšnji teden jih je britanskemu skladu Altima prodal po 41 tisočakov. Znesek na njegovem bančnem računu se je tako povečal za natanko 2 829 574 000 tolarjev.

Nekdanji predsednik uprave najboljšega soseda je v osmih letih postal miijarder. “V podjetje je treba priti, ko ima izgubo. Jaz sem prišel v Mercator leta 1997, ko je bila izgub, ko je imel petnajstodstotni tržni delež in ko je bila cena delnice 1850 tolarjev. Z upravo in sodelavci smo naredili tako vrednost, ki jo je tudi trg priznal. Vzel sem kredit, zastavil staro hišo in z dobrim poslovanjem je prišla cena do 41 tisoč tolarjev,” razlaga Janković.

Povprečna slovenska plača je marca znašala okoli 180 tisoč tolarjev. Da bi z delom zaslužil tak milijardni znesek, bi povprečen Slovenec potreboval skoraj 1100 let. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na to odgovarja: “Milijardni zaslužek v nekaj letnih ni normalen, ključno vlogo pa mora odigrati država. Moraliziranje tukaj nič ne pomaga. Država mora z davčnim sistemom preprečit take anomalije.Tisti, ki je bogat, naj prispeva mnogo več v proračun za funkcioniranje socialne države. Žal politiki zdaj razmišljajo nasprotno. Razbremeniti želijo bogati sloj, zlasti z enotno davčno stopnjo.”

In kaj o milijardnem dobičku pravijo menedžerji? Poslovnež Jurij Giacomelli z Bonnier Business Press meni, da se je Janković pravilno odločil. “Tu gre predvsem za sprejemanje vrednostnih sodb. Primer kaže na očitne razlike. Vprašanje pa je, kakšna družba smo, kako te razlike vrednotimo. Gre pa za očitno pametno naložbeno politiko gospoda Jankovića.”

Lastniški delež vodilnih v podjetju je sicer v poslovnem svetu nekaj povsem običajnega. Lastniki in management so tako bolj motivirani za uspešno vodenje.