Microsoft trn v peti EU

Rutinska preiskava, ki jo je konec leta 1998 po pritožbi podjetja Sun Microsystems sprožila Evropska komisija, je do danes prerasla v bitko, ki je postala največja protimonopolna preiskava v zgodovini Evrope, so zapisali pri britanskem časniku Financial Times.

Microsoft je od leta 1998 tako od komisije prejel več t. i. obvestil o nasprotovanju, s katerimi ga je opozarjala na neskladnost njegovih tržnih praks s pravili konkurence v Evropski uniji. Kamen spotike naj bi bil predvsem Microsoftov monopolni položaj na trgu operacijskih sistemov, ki naj bi ameriškemu softverskemu velikanu omogočal omejevanje konkurence na področju predvajalnikov predstavnih vsebin in strežniških aplikacij, s čimer naj bi Microsoft kršil 82. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja na trgu.

V prvem obvestilu avgusta 2000 je komisija Microsoft obtožila, da podjetju Sun Microsystems ni posredoval podatkov, ki jih je to podjetje zahtevalo z namenom, da bi lahko razvijalo programsko opremo za operacijski sistem Windows. Avgusta 2001 je komisija izdala drugo obvestilo, v katerem je Microsoft obtožila, da s tem, ko predvajalnik Media Player vgrajuje v svoj operacijski sistem, nezakonito omejujejo konkurenco. Tretji sveženj obtožb pa je Microsoft prejel avgusta 2003. V njem je komisija navedla, da Microsoft še vedno zlorablja svoj monopolni položaj in mu zagrozila z kaznijo, ki bi lahko dosegla kar tri milijarde dolarjev oziroma 10 odstotkov njegovega letnega prometa.

Po neuspelih pogajanjih med direktorjem Microsofta Stevom Balmerjem in takratnim komisarjem za konkurenco Mariom Montijem, pred katerimi je softverski gigant v izogib formalnemu postopku ponudil, da bi v svoj operacijski sistem vključil predvajalnik drugega proizvajalca in razkril številne podatke, ki bi konkurentom omogočili sestavljanje programov, združljivih z okoljem Windows, so v Bruslju začeli razmišljati o ukrepih v obliki visoke denarne kazni, ki naj bi med drugim služila tudi za odvračanje morebitnih prihodnjih zlorab prevladujočega tržnega položaja s strani Microsofta in drugih podjetij.

Evropska komisija je 24. marca 2004 družbi Microsoft nato naložila plačilo rekordnih 497 milijonov evrov kazni, saj je ocenila, da zlorablja svoj malodane monopolni položaj na trgu operacijskih sistemov. V skladu s sklepom komisije bi moral Microsoft nato v 90 dneh ponuditi različico Windowsov brez digitalnega predvajalnika Media Player, v 120 dneh pa objaviti še kodo operacijskega sistema, s čimer bi omogočil združljivost programske opreme drugih proizvajalcev z operacijskim sistemom Windows.

Microsoft se je junija 2004 nato pritožil proti tej odločitvi in od evropskega prvostopenjskega sodišča zahteval njeno razveljavitev. Evropska komisija je nato zamrznila izvajanje ukrepov proti ameriškemu podjetju, dokler sodišče ne bi odločilo o pritožbi, in ob tem poudarila, da njena odločitev ne postavlja pod vprašaj marčevskih ukrepov. Sodišče prve stopnje je konec leta 2004 nato sklenilo ohraniti ukrepe proti Microsoftu, kar je pomenilo, da bi moral Microsoft izpolniti zahteve komisije.

Ameriška družba se sicer ni pritožila na Sodišče Evropskih skupnosti, vendar pa se bitka med obema stranema s tem ni končala. Marca 2005 je komisija namreč ugotovila, da Microsoft zahtev Bruslja ne izpolnjuje v zadostni meri, njegovi konkurenti pa so se pritožili, da različica Windowsov brez predvajalnika avdio in video vsebin ne deluje dobro z ostalo programsko opremo. V Bruslju so zato zagrozili, da bodo Microsoftu poleg globe v višini 497 milijonov evrov, ki jo je plačal julija 2004, naložili nove globe v višini petih odstotkov skupne dnevne prodaje podjetja.

Microsoft se je septembra 2005 po nekajkratnih pozivih komisije, naj izpolni njene zahteve iz leta 2004, vnovič pritožil na prvostopenjsko sodišče v Luksemburgu, komisija pa je nato imenovala pooblaščenca Neila Barreta, ki naj bi strokovno presodil, ali Microsoft krši njena pravila. Ta je po proučitvi Microsoftove dokumentacije ugotovil, da je ta popolnoma neprimerna za zagotavljanje združljivosti z Windowsi.

Zarota proti Microsoftu

Komisija je konec leta 2005 zato Microsoftu poslala še četrto obvestilo o nasprotovanju in mu zagrozila, da mu bo zaradi neizpolnjevanja postavljenih zahtev naložila plačevanje dnevnih glob v višini dveh milijonov evrov.

Konec januarja 2006 je Microsoft sporočil, da se bo uklonil zahtevam Bruslja in konkurentom proti plačilu licenčnine odprl tiste dele izvorne kode, ki skrbi za komunikacijo s strežniki. Vendar so se odnosi med stranema kmalu zaostrili, saj je Microsoft komisijo obtožil, da krši njegovo pravico do obrambe. Oteževala naj bi mu namreč dostop do dokumentov, potrebnih za obrambo, v Bruslju pa naj bi tudi sklepali tajne dogovore z Microsoftovimi konkurenti in neodvisnimi strokovnjaki.

Komisija je obtožbe zavrnila, družbi pa zagrozila z novimi sankcijami, če pri razvoju novega operacijskega sistema Vista ne bo dosledno upošteval evropske zakonodaje o konkurenci.