Mesec dni, kolikor manjka do državnozborskih volitev, bo zaznamovala volilna kampanja, delo aktualne vlade pa se s tem pravzaprav izteka. Premier in podpredsednika vlade so zato danes predstavili nekaj dosežkov skrajšanega mandata – za katerega so prepričani, da je bil izjemno uspešen.
Vlada je tako pripravila poseben zemljevid države, kjer je mogoče preveriti, katere projekte je vlada v tem mandatu potrdila, načrtovala, začela izvajati ali jih tudi dokončala na občinski, medobčinski in nacionalni ravni, s prikazanim datumom izvedbe in celotno vrednostjo projekta.
Zbirka se sicer še ažurira, je poudaril Janša. Za zdaj lahko ob zemljevidu preberemo, da so za projekte namenjeni proračunski viri države v višini 6,760 milijarde evrov – gre za realizirana in predvidena sredstva, ter 1,200 milijarde evrov, kolikor je višina odobrenih sredstev iz EU skladov.
"Slovenija gradi in bo gradila športne dvorane, negovalne bolnišnice, šole in vrtce, domove za starejše, ceste, obvoznice, kanalizacije, zaganjamo vse potrebno za začetek gradnje NEK 2, zagotovili smo dodatnih 300 milijonov za kmetijstvo in razvoj podeželja," pravi Janša, ki dodaja, da gre za "največji investicijski zagon, ki ga je bila Slovenija kdaj sposobna zagnati". Po njegovem bo po nekaj letih to naslednja stopnica razvoja Slovenije, na podlagi tega pa bodo višje pokojnine, plače, boljše službe, več investicij in boljše poslovno okolje.
Janša sicer poudarja, da so finančni viri za naštete projekte realni, da ne gre za projekte, kjer se še razmišlja, kako jih financirati.
"Včeraj je minister za finance prejel pismo s čestitko podpredsednika Evropske komisije, ki je zadolžen za makroekonomsko ekonomsko stabilnost povezave. Čestital mu je, ker je Slovenija med državami, ki so v lanskem letu najbolj znižale delež dolga v bruto domačem proizvodu ter smo imeli ob tem rekordne pozitivne makroekonomske rezultate," je še dejal premier in dodal, da ima zdaj Slovenija pri vseh štirih bonitetnih agencijah oceno A z opisom stabilno.
Obregnil se je tudi ob nedavne izjave o zapostavljenosti prestolnice pod njegovo vlado: "V Ljubljani še nikoli ni bilo toliko investicij."
Bolj skop je bil s komentarjem na vprašanje, kako se bodo pri vseh teh projektih spopadli s podražitvami, saj se gradbeni sektor spopada z naraščajočimi cenami in motnjami v dobavi. "Delno ta težava obstaja, toda v Sloveniji smo imeli težave z aneksi tudi, ko cenovnih pritiskov ni bilo," pravi premier, ki priznava, da "ponekod lahko nastane vrzel med ocenjeno investicijo in končnim stroškom".
Delne rezerve so že v projektih, delne rezerve pa bodo iskali od primera do primera, je dejal, a poudaril, da so pavšalne napovedi nemogoče. "Delamo pa na tem, da bi negotovost trajala čim krajši čas. Pripravljeni so načrti Evropske komisije, ki bodo vplivali na to, da se bodo cene v prihodnjih mesecih umirile. Računamo, da bo del tveganj sčasoma odpadel. Je pa ključno, da se v vzhodni soseščini vzpostavi mir."
Da je bil mandat te vlade nadvse uspešen, meni tudi Tonin. "Čas korone je Slovenija izkoristila odlično, vse fonde črpamo maksimalno, koristno smo uporabili domači proračun."
Izpostavil je, da je zaposlenost rekordna: "Najpomembneje pa je, da bodo ti projekti Slovenijo v prihodnjih letih spremenili na bolje."
Še posebej je izpostavil gradnjo domov za starejše v zadnjem mandatu: "Ta primer najbolj kaže na razliko med našo vlado, ki je izjemno učinkovita in drugimi vladami."
Izpostavil je tudi, da so lahko učinkovito delali, ker ni bilo prepirov: "Mi smo razumeli, da smo nogometna ekipa, ki lahko zabija gole, če si podaja žogo".
Tudi Počivalšek je v slogu predhodnikov poudaril, kako uspešna je bila vlada. "Mandat je bil na področju gospodarstva izjemno uspešen, vlagalo se je v podjetja in ljudi, iz krize pa smo izšli kot zmagovalci," je dejal, prepričan je tudi, da "smo dobro pripravljeni na izzive digitalnega in zelenega prehoda gospodarstva".
Ko gre za spopad s koronsko krizo, je izpostavil 10 protikoronskih zakonov: "Gospodarstvu smo namenili 2,3 milijarde evrov, od tega milijardo evrov za turizem. S tem smo ohranili delovna mesta, zagotovili likvidnostna sredstva, zmanjšali upad gospodarske aktivnosti za vsaj štiri odstotne točke."
Glede turističnih bonov je dejal, da je bilo unovčenih 3,7 milijona bonov v skupni vrednosti 391 milijonov evrov – od skupno predvidenih 549 milijonov evrov. Po njegovem je vlada s tem ukrepom ohranila od 10.000 do 12.000 delovnih mest v turističnem sektorju.
Podpirali so tudi prilagajanje podjetij na nove izzive, je dejal: "Podelili smo 1,014 milijarde evrov razvojnih nepovratnih in povratnih sredstev, podprli 24.500 gospodarskih projektov po vsej Sloveniji."
Vlada še meni, da bodo s spremembo zakona o dohodnini omogočili, da se v podjetjih obdrži najboljše kadre, ki bodo bolje plačani, ne da bi podjetja imela višje stroške; zakon o debirokratizaciji pa bo prispeval k zmanjšanju administrativnih ovir ter krepil konkurenčno poslovno okolje.
Vojna v Ukrajini povzroča težave tudi turizmu. A to ni edina težava, pravi Počivalšek: "Tudi brez vojne bi imeli težavo z obnavljanjem trgov, ki so vezani na letalske povezave, se pa z vojno situacija zaostruje." Po njegovem bo treba intenzivirati promocijo na trgih, ki so nam dosegljivi. "Vse za preživetje in zmeren razvoj slovenskega turizma imamo v prostoru 500 kilometrov okoli Slovenije. To je področje, na katerem bomo aktivni v smislu promocije, da turizmu zagotovimo goste. Ne more pa živeti samo z domačimi gosti, kajti pred pandemijo je bilo okoli 70 odstotkov gostov iz tujine."
