To ni prodaja, to je kraja, je v prvem odzivu na prodajo delnic NLB ocenil koordinator Levice Luka Mesec. Nadzorni svet in uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) bi morala po njegovih besedah odstopiti, vlado s premierjem Marjanom Šarcem na čelu pa v Levici pozivajo, naj se sestane kot skupščina SDH in "to sramotno ceno zavrne".
Mesec je spomnil, da je prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja konec leta 2017 zavrnila boljšo izhodiščno ceno za NLB "in to kljub temu, da bi bil takrat po prodaji kupec tisti, ki bi poplačal tožbe varčevalcev hrvaške LB".
Mesec: Banko bomo prodali za manj kot tretjino dokapitalizacije
"Zdaj so to preusmerili na državni proračun, na katerem so še vse terjatve razlaščenih obvezničarjev in delničarjev. Mi pa bomo prodali to banko za manj kot tretjino vložka vanjo v dokapitalizaciji," opozarja Mesec. Izkupiček tega po njegovih ocenah ne bo pozitiven, ampak več stomilijonski proračunski minus. "Zato je treba to zadevo ustaviti, dokler je še čas," je odločen Mesec. V Levici so sicer zahtevali sklic nujne seje odbora DZ za finance, na kateri se želijo po njegovih besedah o tem pogovoriti s premierjem, ministrom za finance, SDH in poslanci. Seja s točko dnevnega reda "ustavitev izsiljene privatizacije NLB in Abanke" je sklicana za četrtek.
Vlada se (še) ne bo odzvala
Na danes objavljen izplen javne ponudbe pa se vse do zdaj ni odzval predsednik vlade. V kabinetu premiera Šarca so zapisali, da je postopek v pristojnosti SDH, zato ga predsednik vlade ne bo komentiral. Zadeve prav tako niso komentirali na finančnem ministrstvu.
Za uradne komentarje pristojnih o izidu prodaje delnic največje slovenske banke bo tako treba počakati do naslednjega tedna. V sredo bodo namreč delnice NLB začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi, s tem pa bodo prodajni postopki za največjo banko v državi uradno končani. Ob tem mejniku je pričakovati novinarsko konferenco vodilnih v SDH in NLB, ki pa prav gostobesedni s pojasnili ne bodo mogli biti, saj zanje v postopku IPO še dober mesec veljajo stroge omejitve komuniciranja.
So se pa medlo odzvali v Šarčevi LMŠ. Slovenski državni holding je odgovoren tako za prodajo NLB kot za cenovni razpon prodaje delnic, je v izjavi spomnil vodja poslancev Brane Golubović. Dodal je, da bodo v poslanski skupini počakali do zaključka prodaje, ko pričakujejo od SDH vsa natančna pojasnila v zvezi s prodajo in ceno, ki jo je SDH dosegel.
SAB: Izplen bi lahko bil boljši
Medtem ko v LMŠ čakajo na podrobnejša pojasnila s strani SHD glede postopka prodaje, pa v koalicijski partnerici SAB poudarjajo, da bi lahko bil izplen od prodaje banke boljši, če bi se Cerarjeva vlada lotila svojega dela pravočasno in tako, kot bi se ga morala.
"Želimo si, da je SDH banki našel dobre lastnike, ki bodo znali poskrbeti za rast in razvoj banke. Je pa s tem korakom tudi konec zgodbe, ko so posamezniki lahko NLB izkoriščali za svoj ali strankarski bankomat. Na žalost so bili za večino Slovenk in Slovencev stroški z NLB višji od koristi, kljub temu ali pa ravno zato, ker je z NLB upravljala država," so v odzivu zapisali v SAB.
'Upali smo, da lahko s preložitvijo še kaj iztržimo'
Razočaranje nad izplenom prodaje so izrazili tudi v stranki DeSUS. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je povedal, da s tem zneskom država niti približno ne bo mogla pokriti stroškov, ki so jih davkoplačevalci vložili v banko. Ocenil je še, da se NLB ne bi smeli odpovedati tako z lahkoto, a dvomi, da je prodajo možno ustaviti, k čemur vlado kot skupščino SDH poziva Levica.
Jurša obžaluje, da se nekdanja vlada Alenke Bratušek, ko je obljubila privatizacijo NLB, ni izpogajala drugače. Spomnil je, da ima NLB velik delež ne le v Sloveniji, ampak tudi na trgih nekdanje skupne države oz. je regijski igralec.
Na vprašanje odgovornosti, ker je prejšnja vlada pod taktirko Cerarja odlašala s prodajo banke, na kar opozarjajo tudi nekatere stranke, pa je Jurša med drugim odgovoril, da ni sodeloval pri odločitvi. "Je pa res, da smo vsi upali, da s preložitvijo lahko lahko še kaj iztržimo, da bo EU imela morda imela na nekakšen način blažje kriterije pritiska na Slovenijo za privatizacijo NLB," je dejal Jurša.
Cerar: 'Prodaja ni bila več stvar izbire, ampak dejstvo'
Tudi nekdanji predsednik vlade Miro Cerar je danes spomnil, da je prodaja NLB od trenutka, ko je Bratuškova z Evropsko komisijo podpisala zavezujoče dogovore, zapečatena. "Ni bila več stvar izbire, ampak dejstvo, od katerega se nismo več mogli umakniti. Drugače povedano: če banke ne bi prodali mi, bi jo Evropska komisija," je dejal. Sicer pa so po njegovih navedbah v SMC tudi javno večkrat povedali, da tako težka zaveza Evropski komisiji ni bila potrebna, pa tudi, "da smo skupaj z izvrševanjem prodajnega postopka v paketu dobili tudi kup nerešenih tveganj, vezanih na delovanje predhodnice NLB na Hrvaškem". Vse to je prodajni postopek po njegovih navedbah zavleklo in otežilo, je še dodal predsednik SMC, ki je sicer pričakoval višjo ceno delnice in prodajo celotnega deleža, ki je bil na voljo. Dodal je, da je bistveno, da je Slovenija izpolnila svojo zavezo in zaključila to zgodbo. Cerar upa, da prihajajo v banko lastniki z dobrimi nameni.
NSi: K nizki ceni botrovala lanska prestavitev prodaje
"Cena je takšna, kot jo določa trg," pa je v odzivu dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec. "Lanska prestavitev prodaje banke, ki je bila politična odločitev, je botrovala temu, da je cena tako nizka," je dodal. Če bi banko prodali lani, bi dosegli znatno višjo ceno, je ocenil. "Zaradi političnih igric in preigravanj, kaj se politično bolj izplača, smo za NLB iztržili toliko manj." O politični odgovornosti za to, da je država glede na lani določen razpon cene sedaj dobila "veliko, veliko milijonov" manj, pa je po njegovem treba povprašati Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca.
"EU nas je nategnila, krivi pa so naši politiki, ki so dovolili, da nas EU tolče po dolgem in počez. Naši le bedasto gledajo in se smehljajo," pa je informacijo o prodaji komentiral Zmago Jelinčič, prvak opozicijske SNS. "Treba bi bilo zamenjati vse, ki so krivi za propad NLB, jih zapreti do smrti in pobrati vse, kar so nagrabili sebi in svojemu krogu," je dejal in dodal, da s tem ne misli le na odgovorne v NLB, pač pa tudi na njihove sodelavce, prijatelje, sorodnike, politike in druge.
KOMENTARJI (331)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.