Večina letošnje izgube v Merkurju še pod Kordežem

Nakelski Merkur je v času hudih likvidnostnih težav od začetka julija do konca novembra ustvaril za 111 milijonov evrov prihodkov iz prodaje in v celoti zabeležil za 15 milijonov evrov izgube. Skupaj pa je prvih 11 mesecev tega leta končal s 116 milijoni evrov izgube, kar je v veliki meri posledica oslabitve finančnih naložb.

Merkur se je zanašal na sveže posojilo za nakup novih zalog. Za financiranje obratnih sredstev je bilo predvidenih 40 milijonov evrov posojila, ki bi ga zagotovil sindikat 11 bank, z njim pa bi obnovili zaloge rednega prodajnega programa predvsem v prednovoletnem času. Vendar dolgotrajna pogajanja tudi po sprejetju predloga o zmanjšanju kredita na 35 milijonov evrov še vedno niso prinesla končnega rezultata.

"Objavljeni poslovni rezultati so skladni z našimi pričakovanji in zato tudi s sanacijskim načrtom Merkurja," je ocenil predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak. Kot je razvidno iz poročila, večina letošnje izgube izhaja iz prve polovice leta, ko je družbo še vodil Bine Kordež. Negativni trend poslovnega izida iz financiranja se je od tedaj močno zmanjšal, saj so bile že v prvem polletju upoštevane izgube zaradi oslabitve finančnih naložb in poslovnih terjatev, zelo slabi rezultati pa so pripeljali do insolventnosti.

Podaljšanje roka črpanja kredita

Skrajni rok črpanja, ki bi še omogočal nakup najpomembnejšega decembrskega blaga in je bil določen za 15. december, je bil že prekoračen. Zaradi dolgotrajnih postopkov in usklajevanj je uprava Merkurja zaprosila, da se predvideni rok črpanja podaljša na 28. februar. Problematično naj bi bilo zlasti usklajevanje z avstrijsko Hypo banko, ki je zahtevala odobritev posojila na bilateralni ravni za dobo šestih mesecev, vendar ti pogoji ročnosti bistveno odstopajo od navedenega v načrtu prestrukturiranja.

Pred tednom dni je že kazalo, da so banke in uprava našli soglasje in da bo pogodba v kratkem podpisana, vendar so tudi v petek potekali sestanki, podpisa dogovora pa še ni. Zato se že pojavljajo dvomi o interesu avstrijske banke, ki je prek zaplenitve delnic Merfinu, ki mu je pomagala pri menedžerskem prevzemu nakelskega trgovca, tudi četrtinska lastnica Merkurja.

V Hypo banki sicer zagotavljajo, da se zavedajo pomena Merkurja za Slovenijo, zato se trudijo, da bi bil proces prestrukturiranja Merkurja uspešen. "Naša absolutna prioriteta je najti trajno rešitev za Merkur in ostale udeležene," so pojasnili v banki, ki je prek novoustanovljene družbe Ananke Handels und Beteiligungs največja lastnica nakelskega podjetja.

Naročanje najnujnejšega blaga

Medtem ko trajajo pogajanja z bankami, pa je komerciala v Merkurju uspela optimizirati poslovne procese in povečati obrat blaga v maloprodaji. "Zaradi omejenih sredstev smo naročali le blago, ki se je hitro prodajalo. S temi ukrepi in z intenzivno izterjavo smo ustvarjali tolikšen tekoči denarni tok, da smo decembrsko prodajo skoraj v celoti financirali iz tekočih likvidnostnih sredstev," pojasnjujejo v upravi Merkurja.

V nakelskem podjetju so danes pričakovali tudi državnozborske poslance, ki bi se tako iz prve roke seznanili s situacijo v podjetju, zlasti glede izplačila odpravnin odpuščenim delavcem. Sestanek je bil načrtovan pred izredno sejo državnega zbora, namenjeno avtentični razlagi 21. člena insolvenčnega zakona, ki bi delavcem, odpuščenim pred prisilno poravnavo, omogočil prejem odpravnin kot prednostnih terjatev.

Zaradi obveznosti v DZ je bil sestanek odpovedan, so pa iz Merkurja poslancem posredovali celotno gradivo, zato so prepričani, da so s situacijo dobro seznanjeni in da pri sprejetju avtentične razlage ne bo težav.

Padec prodaje v družbi Mersteel

Redno poročilo za obdobje od 1. julija do 30. novembra 2010 je danes objavila tudi Merkurjeva metalurška družba Mersteel. Od julija do novembra je ustvarila 10,98 milijona evrov prihodkov od prodaje, v prvem polletju pa 50,5 milijona evrov.

Povprečna mesečna prodaja se je v minulih petih mesecih v primerjavi s prvim polletjem zmanjšala za 74 odstotkov. Padec prodaje je tako kot pri Merkurju posledica zaprtih nabavnih kanalov zaradi neplačevanja obveznosti.