Merkur: Odkup v treh korakih končan tik pred zdajci

Vse se je začelo, ko sta državni Kad in Sod konec leta 2006 v okviru postopnega umika države iz podjetij celjskemu Tušu prodala 24,32-odstotni delež v Merkurju. Prvi del menedžerskega prevzema se je zgodil poleti 2007, ko je 65 menedžerjev Merkurja, med njimi tudi Bine Kordež, ustanovilo družbo Merfin in ta delež od Tuša odkupilo. Poleg lastnih sredstev naj bi deležniki Merfina najeli precejšnja posojila in zastavili tudi lastno premoženje. Že takrat pa so tudi nakazali možnost nadaljnjega prevzemanja družbe.

Oktobra 2007 je v naslednjem koraku Merfin odkupil še 28,5 odstotka delnic in je imel po tem v lasti 49,3 odstotka Merkurja. V tem deležu so tudi številni menedžerji Merkurja Merfinu prodali lastne delnice, so takrat sporočili z Merkurja. Med njimi je bil tudi Kordež, ki je prodal 3316 delnic po ceni 405 evrov za delnico, kar je skupaj znašalo okoli 1,34 milijona evrov.

Konec novembra 2007 je konzorcij petih podjetij (Merfin, Banka Koper, Sava, Interfin Naložbe in Euro-Veneto iz Zagreba) objavilo prevzemno ponudbo za Merkur. Ponudba se je nanašala na 282.152 delnic, medtem ko so imeli vsi skupaj v lasti že 78,5-odstotni delež. Po prevzemu bi imel konzorcij skupaj 90-odstotni delež, Merfin pa prvič večinskega.

Tako je v tem procesu le Merfin kupil okoli 12,5-odstotni delež Merkurja in s tem postal okoli 62-odstotni lastnik Merkurja.

V Savi so že takrat sporočili, da v konzorciju sodelujejo le kot finančni partner ter da s prevzemom ne prevzemajo nikakršnih dodatnih finančnih ali drugih obveznosti. Prav tako tudi Interfin Naložbe in ostali niso kupili novih delnic.

Ravno v tem času je državni zbor sprejel novelo zakona o prevzemih in zakona o bančništvu, v katerih so prepovedali zastaviti delnice ciljne družbe za pridobitev bančne garancije, a je konzorcij prevzem vseeno izpeljal, saj ta v času Merkurjevega prevzema še ni začel veljati.

Način prevzemanja in načrt odplačevanja kreditov

Merfin je za nakupe deležev v Merkurju najel kredite, ki jih je zavaroval z delnicami ciljne družbe, kar je bilo takrat še dovoljeno. Ob prevzemu je večkrat zatrdil, da za odplačevanje kreditov ne nameravajo izčrpavati Merkurja. Povečevali pa naj ne bi tudi dividend. Kot je dejal leta 2007, naj bi se zavzemali za povečevanje vrednosti podjetja, potem pa bi refinancirali (obnavljali) posojila z novimi.

Sporni posli uprave Merkurja po menedžerskem prevzemu

Med spornimi posli po prevzemu Merkurja se je v medijih govorilo predvsem o poslovanju Merkurja s podjetjem HTC Dva. Po pisanju Dnevnika je na to podjetje uprava Merkurja prenesla deset trgovskih centrov. Hkrati je Merkur temu podjetju dal skupaj za 187,2 milijona evrov posojil. Podjetje HTC Dva je tudi letos odkupilo deleže nekaterih družbenikov Merfina in tako postalo lastnik okoli tretjine Merfina. Glede na letno poročilo Merkurja za leto 2009 naj bi uprava s posli s HTC Dva Merkur oškodovala za vsaj 100 milijonov evrov, je še poročal časnik.

Po poročanju Financ naj bi bili sporni posli, ki jih omenja poročilo za leto 2009, še prodaja trgovskega centra na Primorskem, posojila Merkurja menedžerski skupini Merfin in Merkurjeva jamstva za posojila, ki so jih Merkurju dajale druge družbe. Med njimi naj bi bili tudi Alpos, Viator & Vektor, GBD Skupina in Cimos. Poleg tega naj bi bili sporni tudi nakupi lastnih delnic v letih 2008 in 2009. Te delnice namreč niso bile najprej ponujene v odkup zaposlenim, kot to nalaga zakon o gospodarskih družbah.

Z vsemi temi posli naj bi v Merkurju pridobivali sredstva za poplačilo kreditov, ki so jih menedžerji najeli za odkup družbe.