Uprava Merkurja pod vodstvom Bojana Knupleža je na današnji seji sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala.
Kot je pojasnil prvi mož Merkurja, sklep o insolventnosti Merkurja izhaja iz ponovno revidiranega letnega poročila, polletnih knjigovodskih izkazov in številnega gradiva podpornih služb ter zunanje svetovalne službe. Vse ugotovitve nalagajo upravi, da razglasi sklep o dolgoročni plačilni nesposobnosti.
Knuplež bo sicer predlagal dokapitalizacijo v višini nekaj deset milijonov evrov, ki bi bila možna tudi v obliki konverzije terjatev v lastniški delež. Za Knupleža je vsak lastnik s kapitalom dobrodošel. "Ne moti me nobeno lastništvo, samo da je na trdnih osnovah in je odgovorno," je dejal prvi mož Merkurja, ki je insolventnost razglasil samo za krovno družbo, medtem ko v Big Bangu, ki posluje z dobičkom, to ni potrebno, v Mersteelu pa podobna poteza ni izključena.
Najverjetnejši scenarij pa je prisilna poravnava in Merkur bo pred iztekom enomesečnega roka sodišču predložil načrt finančne reorganizacije. Pri tem Knuplež še ne ve, v kolikšni meri bodo upniki, med katerimi je 18 bank in okrog 1500 dobaviteljev, poplačani.
Načrt finančne reorganizacije bo pripravljen na osnovi sanacijskega programa, ki ga bo skupaj s končnim letnim poročilom nadzorni svet predvidoma obravnaval prihodnji teden. Priprava sanacijskega programa sicer teče dalje v obliki, kakršna je tudi glede presežnih delavcev. Tako se pogajanja z bankami nadaljujejo na bilateralni in konzorcijski ravni, dnevno pa potekajo tudi dogovori z dobavitelji. "Od upnikov pričakujem, da bodo konstruktivni pri saniranju Merkurja in bodo podprli sanacijo," je dejal Knuplež, ki si želi postopke čim bolj skrajšati. "Vsak mesec, ki ga podjetje preživi v agoniji, je potem za leto dni več okrevanja," meni.
Tudi predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar je zagotovil, da vsi dogovori potekajo v skladu z lastniki. "Ta ukrep razglasitve insolventnosti je le korak na poti, ki jo hodimo že nekaj mesecev. Proces pogajanja, ki poteka, se bo normalno nadaljeval, saj je dogovor z upniki nujen tudi za uspešnost v sami prisilni poravnavi, ki se zdaj kaže kot najverjetnejši naslednji korak in kjer je treba zagotoviti strinjanje vsaj 60 odstotkov upnikov," je pojasnil.
Razglasitev insolventnosti po pojasnilih člana uprave Blaža Pesjaka, ki je zadolžen za finance, izhaja iz zakona o finančnem poslovanju in prisilni poravnavi, ker je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme dobička ali rezerv družbe. Do takšne situacije so privedle različne okoliščine, in sicer organizacijska neustreznost, splošna kriza, izčrpavanje preko menedžerskega odkupa in spremenjene okoliščine na trgu, ocenjuje Knuplež.
Tajnikar: Dokapitalizacija je nerealna možnost
Po oceni Maksa Tajnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete je najverjetnejši scenarij za Merkur prisilna poravnava. Kot je dejal, je dokapitalizacija podjetja ob razglasitvi insolventnosti zakonska možnost. "To je prvi korak, sledi prisilna poravnava, in če ta ne uspe, stečaj," je dejal in dodal, da Merkur nima takega lastnika, ki bi lahko speljal verjetno obsežno dokapitalizacijo. "Dokapitalizacija je nerealna možnost," meni.
Zaradi velikih obveznosti Merkurja do bank in dobaviteljev je po njegovih besedah možna celo prostovoljna poravnava. "Kadar je dovolj velik interes s strani dobaviteljev ali finančnih institucij, je možna tudi prostovoljna poravnava," je dejal. Bodisi prisilna bodisi prostovoljna poravnava je skorajda nujna, kadar podjetje zadev ne more reševati z dezinvestiranjem, kot je to zaradi visoke zadolženosti v primeru Merkurja.
Stečaj po Tajnikarjevem prepričanju ni toliko realna možnost. "Mislim, da situacija še ni zrela za stečaj," je dejal.
Bobinac: Gorenju je v interesu, da Merkur obstane
"Gorenje je eden tistih dobaviteljev Merkurja, ki je zelo zainteresiran, da Merkur ostane delujoče podjetje. Verjamem, da bo ne glede na današnjo informacijo deloval naprej. Mislim, da bo to moralo pospešiti dogovor z največjimi upniki in predvsem z bankami. Zdi se mi, da bosta ključna naslednja dva tedna," je ob novici dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
Banke naj bi se do konca meseca dogovorile, kako naprej. Po informacijah, ki jih ima in ki so tudi javno dostopne, brez dokapitalizacije ne bo šlo, verjame pa tudi, da bo sklenjen dogovor med bankami, upniki in Merkurjem. "To je pomembno ne samo za Gorenje, ampak za slovensko industrijo. Gre za prvo slovensko tehnično trgovino, ki odpira police slovenskim izdelkom ne samo v Sloveniji, ampak tudi na zahodnem Balkanu," je poudaril.
Glede morebitnega sodelovanja Gorenja pri finančni sanaciji Bobinac ni želel ničesar prejudicirati. "Smo pa v razgovorih tako z vodstvom Merkurja kot po nekaterih drugih kanalih. Ogromno je dobaviteljev, bank, poslovnih partnerjev, ki jim je v interesu, da Merkur obstane. Verjamem, da bo to tudi urejeno," je dejal.
Tudi o višini terjatev, ki jih ima Gorenje do Merkurja, Bobinac podrobno ni želel govoriti. "Merkur je za nas daleč, daleč največji partner za območje zahodnega Balkana. Z njim ustvarimo okoli 30 milijonov evrov prometa," je povedal.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.