Idealna lastniška struktura Mercatorja bi po prepričanju prvega moža tega največjega slovenskega trgovskega podjetja Zoran Janković bila razdelitev kapitala na tri enake deleže, pri čemer bi bila tretjina v rokah managementa, tretjino bi imela domača živilskopredelovalna podjetja, ki polnijo njegove police (Žito, Kolinska,...), preostalo tretjino pa bi si lastil tuj strateški partner. Na njegovem mestu bi Janković najraje videl ameriški Wall-mart, največje trgovsko podjetje na svetu (156 milijard dolarjev prodaje v letu 1999), vendar pa pri tem, kot je ob robu današnjega strokovnega posveta Društva ekonomistov Ljubljana dejal predsednik uprave Mercatorja, niso bili uspešni.
Janković je izrazil upanje, da jim bo dovoljeno do konca izpeljati omenjeni menedžerski odkup, za kar si javno prizadevajo že celo leto, sicer pa Mercator po njegovem mora ostati v slovenskih rokah, saj bodo le tako na njegovih policah še naprej večinoma kakovostni slovenski proizvodi. V Sloveniji, kjer imajo skoraj 40-odstotni tržni delež, so s povezovanji praktično končali. Janković pri tem priznava, da so v okviru doseganja prednosti ekonomije obsega nekatera kupljena podjetja preplačali, na primer Emono Merkur. Vendar pa so morali kupovati tudi "na silo", da bi tako postali čimvečji in dosegli ustrezen donos na kapital.
V Sloveniji v prihodnjem poldrugem letu načrtujejo samo še postavitev petih trgovskih centrov, sicer pa tvorec enega največjih slovenskih trgovskih podvigov omenja še strategijo, ki predvideva povezavo Mercatorja s še dvema domačima družbama. Ko na domačem dosežeš omenjeni tržni delež, moraš širiti dejavnost izven meja Slovenije, saj v nasprotnem začneš propadati. Po besedah Jankovića so začeli z državami jugovzhodne Evrope, ko bodo načrte v njih v nekaj letih izpolnili, bodo prodirali v "nove dežele". Ta hip je na prvem mestu Hrvaška, kjer so že tretji oz. četrti največji trgovec. Po nedavnem odprtju Mercator centra Zagreb, ki je po Jankoviću prava uspešnica tudi v primerjavi z Mercator centrom Šiška, bodo že do konca tega leta v sosednji državi kupili še 20 lokacij, in sicer za postavitev nekoliko manjših trgovskih centrov v mestih z več kot 10.000 prebivalci.
"Smo največja trgovska mreža v jugovzhodni Evropi," se pohvali prvi mož Mercatorja, ob tem pa kot pogoj za prodor na te trge izpostavi dejstvo, da je slovensko proizvodnjo potrebno dopolnjevati z lokalno, saj le tako lahko pridobiš tamkajšnje kupce. Do leta 2004 naj bi se po tržnem deležu na hrvaškem trgu dvignili na prvo ali drugo mesto in v tem primeru ne bo nobene bojazni pred konkurenco iz EU, četudi v Zagreb prihaja še pet drugih tujih trgovskih verig, je prepričan Janković.
V Srbiji si prizadevajo kupiti dve tamkajšnjih trgovski verigi, kar bi jih postavilo za prvega trgovca v Srbiji. Če jim to ne bo uspelo, bodo ubrali podobno taktiko kakor na Hrvaškem in začeli kupovati lokacije za postavitev več trgovskih centrov s površino do 2000 kvadratnih metrov. V Sarajevu, kjer imajo ta hip dva konkurenta, so že vodilni trgovec, sicer pa v BiH (tu ni nobene mreže, ki bi jo lahko kupili, na Hrvaškem pa je vse preveč razdrobljeno) v prihodnjem letu načrtujejo začetek izgradnje centra v Tuzli, nato pa tudi v Banja Luki. Državne predstavnike skušajo pregovoriti, naj čimbolj omejijo sivo ekonomijo. Ta je tudi glavni razlog, da še niso v Podgorici. Čeprav so jim v črnogorski prestolnici ponujali lokacijo celo brezplačno, pa se za vstop na tamkajšnji trg niso odločili, saj je "prešvercanega" kar 90 odstotkov vsega blaga, ki prestopi mejo.
Predsednik uprave Mercatorja pričakuje, da bodo v Sloveniji kmalu le štiri trgovske verige, "vse ostalo pa bo šlo v franšizo ali pa ne bo več". Mercator, ki je leta 1997 ugotovil 1,1 milijarde mark prometa, naj bi letos ta znesek dvignil na 2,8 milijarde mark. Desetino vsega maloprodajnega prometa ta hip ustvarijo izven Slovenije, konec prihodnjega leta naj bi ga že četrtino. Na nekatere očitke, da zapira trgovine po vaseh, pa je odločen: "Res je, zaprl sem 250 trgovin oziroma zapiram vsako, ki je manjša od 100 kvadratnih metrov, ker pač ni rentabilna. Tiste, ki se s tem ne strinjajo, pa sprašujem, kje kupujejo ob sobotah!" Če prodajaš le kruh in mleko, ne moreš pozitivno poslovati, je prepričan Janković, poleg tega pa tudi noben zasebnik ni izrazil interesa zanje, ko so jih ponujali celo zastonj v franšizo.
