Mercator vs. varuh konkurence

V Mercatorju ocenjujejo, da je sistem enotnih cenikov običajna komunikacija med trgovci in dobavitelji v Evropi in ne omejuje konkurence, zato se ne strinjajo z varuhom konkurence, da skupaj s Sparom in Tušem usklajeno delujejo pri omejevanju dobaviteljev pri prodaji izdelkov drugim trgovcem. Mercator bo tudi zahteval presojo ustavnosti konkurenčnega zakona.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal odvetnik iz odvetniške hiše Senica Aleš Melihen, ki zastopa Mercator pri postopkih urada za varstvo konkurence, "si urad preširoko razlaga zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ki pa je po mnenju Mercatorja tudi neskladen z ustavo". Zato so v Mercatorju pripravili pobudo za presojo ustavnosti tega zakona, je dejal.

Ob tem je ocenil, da je urad za varstvo konkurence postopke zoper Mercator vodil nestrokovno in nezakonito, ko je iz prostorov družbe odnesel dokumentacijo. Kljub odločbi informacijske pooblaščenke, ki je prepovedala uporabo podatkov, zaseženih pri omenjenih treh trgovcih, pa je varuh konkurence od Mercatorja zahteval tudi podatke o komunikacijah z drugimi trgovci.

Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak se je na to odzval z besedami, da na uradu ugotavljajo, da Mercator, še preden poda varuhu konkurence odgovore, skliče novinarsko konferenco, na kateri komentira predmetno zadevo. Ob tem je poudaril, da predmet postopka ni sistem enotnih cenikov, ampak časovno usklajevanje med trgovci glede cen izdelkov.

Članica uprave Mercatorja za pravne zadeve, kadre, organizacijo in splošne zadeve Vera Aljančič Falež je poudarila, da je sistem enotnih cenikov za potrošnike dober in ni v neskladju s konkurenčnimi zakoni, kar potrjujejo tudi tri ekspertize, ki jih je Mercator naročil pri mariborskem inštitutu za ekonomsko in korporativno upravljanje (IECG), mednarodnem strokovnjaku s področja konkurence Johnu Tempel Langu in družbi A.T. Kearny.

IECG je med drugim ugotovil, da je sistem enotnih cenikov le izhodišče za pogajanje med trgovci in dobavitelji, končna cena pa je stvar pogajanj med njimi. Ta pogajanja in končne cene pa so poslovna tajnost in jih Mercator, tako kot drugi trgovci, ne sporoča konkurenci, je povedala Aljančič Faleževa. Do podobnih ugotovitev je po besedah profesorja gospodarskega in civilnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Juharta prišel tudi Temel Lange, ki je glede cenikov ocenil, da ne omejujejo konkurence. Prav tako je ugotovil, da ni prihajalo do komunikacij med trgovci pri oblikovanju končnih cen.

Do podobnih izsledkov je prišla tudi družba A. T. Kearny, ki je tudi ocenila, da pri posredovanju enotnih cenikov trgovci med seboj niso prišli do občutljivih informacij, je dejala članica uprave Mercatorja. Dodala je, da sta ekspertizi IECG in Tempel Langa bolj pravne narave, A. T. Kearnyja pa ekonomsko-poslovne.