Mercator: Prodaja ob pravem času

Vodstvo Slovenske odškodninske družbe (SOD) se je za prodajo 13,74-odstotnega deleža v družbi Mercator Pivovarni Laško odločilo na podlagi cenitev, ki so pokazale, da je cena 38.000 tolarjev za delnico poštena in za SOD dobra, je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (KAD) in SOD v 83 gospodarskih družbah povedal prvi mož SOD Marko Pogačnik.

Pogačnik je ob tem poudaril, da so analize, tako notranje kot zunanje pokazale, da je bila cena Mercatorjevih delnic v trenutku, ko so bile analize opravljene, precenjena, saj naj bi realna cena znašala 33.000 tolarjev za delnico.

Ta cena je bila odraz neuspešnega širjenja Mercatorja na trgih jugovzhodne Evrope in prihoda tuje konkurence na slovenski trg, je dejal Pogačnik in dodal, da je po njegovi oceni eden izmed argumentov, da je bila prodaja s strani SOD dobra tudi ta, da družba KLM, katere pretežni lastnik je nekdanja Mercatorjeva uprava, ni izkoristila svoje pravice do dokapitalizacije "najboljšega soseda".

Managament ima namreč najboljši vpogled v družbo in če bi oni ocenili, da je 38.000 tolarjev, kolikor je znašala dokapitalizacijska cena, poslovna priložnost, bi se odločili za nakup delnic iz dokapitalizacije, je poudaril direktor SOD.

Zadnja dokapitalizacija Mercatorja je bila zaprtega tipa, v Sloveniji in tudi v tujini pa je praksa, da so cene dokapitalizacijskih delnic, še posebej tistih, kjer so k dokapitalizaciji povabljeni le izbrani delničarji, višje od realne cene delnic. To pa je tudi eden izmed dokazov, da je cena 38.000 tolarjev za delnico, kolikor je SOD iztržil s prodajo Mercatorjevih delnic, dobra cena, je dejal Pogačnik.

Pogačnik je ponovil, da je bila prodaja deleža v skladu z zakonodajo, notranjimi pravili in statutom SOD, sama prodaja pa je bila generirana s ponudbo Pivovarne Laško. SOD je opravil notranjo cenitev, imel je tudi zunanjo analizo, primerjal pa je tudi gibanje tečajev delnic Mercatorja na borzi. Na podlagi vseh teh parametrov in pogajanj s ponudnikom ter glede na obveznosti SOD so se v družbi odločili za prodajo.

Naloga SOD je zagotavljanje sredstev za poravnavo obveznosti denacionalizacijskim upravičencem, vsako leto pa je za te namene potrebno zagotoviti več sredstev. Lani so obveznosti znašale 28 milijard tolarjev, letos bodo 38 milijard tolarjev, v prihodnjih letih pa se bodo še povečale. Tako naj bi prihodnje leto za poravnavo obveznosti SOD moral zagotoviti 55 milijard tolarjev, leta 2008 pa 65 milijard tolarjev, je dejal prvi mož SOD.

Glede načina prodaje je Pogačnik dejal, da splošnega vzorca prodaje ni, ampak se vsako podjetje obravnava posebej, kot je bilo tudi v primeru prodaje Mercatorjevih delnic.

Mercator preprečil prodajo

Seja se je nadaljevala z zaslišanjem nekdanjega prvega moža SOD Igorja Kušarja.

Ta je povedal, da je SOD je med letoma 2002 in 2004 imela pripravljeno cenitev Mercatorja in se je z upravo te družbe pogovarjala o možnostih za managerski prevzem deleža, ki je bil v lasti SOD. Vendar se Mercatorjeva uprava ni strinjala s predlogom, ki ga je SOD pripravila, tako da od prodaje ni bilo nič.

SOD je nekdanjemu predsedniku uprave Mercatorja Zoranu Jankoviću posredoval neformalno v pregled model o prodaji delnic, gre za opcijsko prodajo, ki upošteva rast družbe - na podoben način je SOD prodal svoj delež v Gorenju tej družbi - vendar je Mercatorjeva uprava želela klasičen odkup delnic, zato ni prišlo do prodaje, je pojasnil Kušar.

Kušar je članom parlamentarne preiskovalne komisije dejal, da je bila ključna naloga SOD maksimiranje koristi, s katerimi bi zagotavljali sredstva za nemoteno delovanje SOD. "Težava" pa je bila, da je SOD razpolagal z manjšinskimi deleži podjetji, ki so imela v obdobju, ko je on vodil družbo, že skoncentrirana lastništva.

Težko je bilo prepričati večinskega lastnika, da odkupi po neki realni ceni delež, ki ga ne potrebuje, je dejal Kušar in dodal, da je bila zato glavna naloga vodstva SOD sprotno sledenje lastniški koncentraciji v podjetjih in prodaja v pravem trenutku.

Če je SOD pravočasno prodal svoje delež, je lahko pobral kontrolno premijo, če pa mu to ni uspelo, je bil po koncentraciji lastništva v posameznem podjetju ta delež vreden bistveno manj in je tu nastala škoda, je dejal.

Dodal je, da je bilo, če je SOD zamudil s prodajo, težko "prisiliti" lastnika, da kupi kar ne rabi. To so v SOD poskušali z izpodbojnimi tožbami na skupščinah oz. s principom "biti neprijeten mali delničar", kar je večinske lastnike dostikrat spodbudilo, da odkupijo delež SOD.

Cena za delnico, ki jo je SOD iztržil pri prodajnih transakcijah, je bila odvisna od pogajalske moči oz. od tega, kolikšen delež je SOD imel v posameznem podjetju in če je to pogajalsko moč dejansko izkoristil, je poudaril Kušar.

Kot je dejal, ni obstajal splošen način prodaje, ampak je bila vsaka transakcija svoja zgodba in dodal, da do prodaje ne pride takrat, ko si to želiš, ampak ko so razmere na trgu prave.

Kušar se je dotaknil tudi načinov prodaje, pri čemer je dejal, da številnih transakcij niso naredili preko javnih razpisov ali borze, saj bi zamudili priložnost za prodajo ali pa prodali po borzni ceni, ki je za večje pakete delnic prenizka.

V vseh primerih smo večje pakete delnic prodali po višji ceni, kot je bila borzna, je dejal Kušar in ocenil, da sta zato transparentnost - prodaja na borzi - in maksimiranje vrednosti včasih v konfliktu.

Nad pogodbami bdi nadzorni odbor

Glede kontrolnih mehanizmov pri prodaji je nekdanji prvi mož SOD dejal, da je vsako večjo transakcijo moral odobriti nadzorni odbor, v njegovem mandatu pa so pri podpisu pogodb uvedli navzočnost druge osebe. To pomeni, da direktor ni nikoli podpisoval prodajnih pogodb sam, je povedal Kušar.

Na vprašanje poslanca NSi Cirila Testena - ta je izrazil zadovoljstvo, da je SOD delnice Mercatorja prodal slovenskim lastnikom (Pivovarni Laško) - kako komentira prodajo Mercatorja s strani SOD, ni želel odgovoriti, prav tako pa se ni želel opredeliti, če je bila odločitev, da se 13,74-odstotni delež v lasti SOD proda slovenskim lastnikom, pravilna.

Kot je znano, je DZ parlamentarno preiskovalno komisijo odredil konec lanskega novembra na zahtevo 39 poslancev SDS, NSi, SLS in DeSUS. Ti so zahtevo dopolnili s prednostno obravnavo domnevno sporne prodaje državnih deležev v Mercatorju, s čimer so upoštevali drugovloženo zahtevo 31 poslancev LDS in SD, ki so zahtevali, da se uvede parlamentarno preiskavo samo v primeru prodaje Mercatorja.

Preiskovalna komisija šteje po enega člana in nadomestnega člana iz vsake poslanske skupine, opozicijski LDS in SD pa v njej ne sodelujeta. Člani komisije, ki ji predseduje Polonca Dobrajc (SDS), bodo preiskali prodaje deležev KAD in SOD v 83 slovenskih podjetjih.

V okviru obravnave prvih desetih primerov podjetij, med katerimi je na šestem mestu Mercator, bo komisija zaslišala direktorje in predsednike upravnih odborov SOD, predsednike uprave in nadzornega sveta KAD, direktorje in predsednike strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, pristojne ministre in državne sekretarje, in sicer za obdobje, v katerem so potekale odprodaje deležev v podjetjih.

Na zadnji seji 19. aprila je parlamentarna preiskovalna komisija zaslišala predsednika uprave KAD Tomaža Toplaka in nekdanjega predsednika uprave KAD Jožeta Leniča.