'Mercator letos dobil že 7000 prošenj za delo'

Mercator je zaradi sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe, ki daje več pravic kot panožna, zaželen delodajalec, ocenjuje predsednik uprave družbe Žige Debeljak. Medtem ko so imeli včasih težave pridobivati ljudi za delo v trgovini, zdaj prošnje za delo dežujejo. Letos so jih dobili že 7000, je v pogovoru za Krizno ogledalo STA povedal Debeljak.

Ob tem se zaveda, da so plače v trgovski dejavnosti relativno nizke, saj je v dejavnosti zaposlenih veliko manj kvalificiranih delavcev. Če bi se minimalne plače močno zvišale, možnost zaposlovanja za nekvalificirane delavce pa posledično zmanjšala, bi to pomenilo dodatno breme za državo.

'Začeli smo se pravočasno pripravljati'

Razlike med trgi v regiji jugovzhodne Evrope sicer niso velike, so pa očitne v makroekonomskih razmerah, dodaja. "V Sloveniji je makroekonomski položaj v primerjavi z drugimi državami zahodnega Balkana trden, finančni sistem deluje. Nekatere države jugovzhodne Evrope pa so v nezavidljivem položaju, kar sproža dodatna tveganja. Gre za valutna tveganja in kreditna tveganja,“ odgovarja na vprašanje, kako kriza vpliva na tujih trgih, kjer je Mercator navzoč.

'Mercator ne čuti več krize'

S servisiranjem bank je zadovoljen in ob tem pojasnjuje, da Mercator nikoli ni imel težav pri dostopu do finančnih virov, v tretjem četrtletju pa se je izboljšalo tudi dostopanje do dolgoročnih virov. "Verjetno pa Mercator ni reprezentativen za celotno slovensko gospodarstvo. V bistveno težjih razmerah so mala in srednja podjetja, vsaj tako slišimo od naših dobaviteljev in partnerjev.“

'Smo majhno, odprto gospodarstvo'

Vladni protikrizni ukrepi so bili po njegovem mnenju naravnani v pravo smer, "verjetno pa bi si na finančnem področju želeli hitrejšega reagiranja“. "Ukrepi na področju zaposlovanja so uspešni in so prispevali k ohranjanju delovnih mest. Se pa moramo zavedati, da je Slovenija zelo majhna in zato prav veliko manevra za kakšne dodatne ukrepe ni. Smo majhno, odprto gospodarstvo, ki v času konjunkture lebdi na valovih visoke gospodarske rasti v državah partnericah, ko pa se te znajdejo v težavah, mi tonemo z njimi. Ko se bodo v naših partnericah začele razmere resneje popravljati, bo to opazno tudi v slovenskem gospodarstvu,“ je prepričan prvi mož Mercatorja.

Iz krize pa bomo potegnili tudi kaj dobrega, pravi. Naučili se bomo, na primer, da je "v dobrih časih treba več dati na stran, da bo imela država v slabih časih več manevrskega prostora za protikrizne ukrepe in spodbujanje gospodarske rasti. Kakšnih možnosti za to, da bi protikrizno ukrepali v še večjem obsegu, pa objektivno ni, saj smo zelo malo gospodarstvo, poleg tega pa smo v krizo prišli brez velikih rezerv. K sreči je bil naš javnofinančni položaj trden, tako da imamo nekaj manevrskega prostora za te ukrepe“. Ob tem dodaja, da v zadnjih letih vendarle nismo naredili dovolj velikega 'kupčka' za krizne čase.

'Nujne pravočasne strukturne reforme'

Ob vprašanju, kako se bo Slovenija izvlekla iz krize, Debeljak pojasnjuje, da se je prejšnji teden sestal strateški svet za gospodarstvo, katerega član je tudi sam, ki je obravnaval strukturne reforme. Te so, je prepričan, absolutno prava pot. "Dobro bi jih bilo sicer delati v času konjunkture, ker bi bile manj boleče za državljane in gospodarstvo, a v to kislo jabolko bo Slovenija preprosto morala ugrizniti. Nujne so reforme pokojninskega sistema, sistema socialnega varstva in zdravstvenega sistema, če želimo zagotoviti vzdržne javne finance v prihodnjem dolgoročnem obdobju. Protikrizni ukrepi so bili ukrepi za gašenje požara. Taki ukrepi zgolj povečajo trošenje na kratek rok, nimajo pa dolgoročnih, razvojno pozitivnih učinkov. Strukturne reforme pa so dolgoročni ukrepi, ki so na kratek rok boleči, na dolgi rok pa bodo povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vzdržnost javnih financ in s tem tudi pozitivno vplivali na življenjski standard državljanov. Dalj časa, ko se bo z njimi odlašalo, bolj boleče bodo strukturne reforme,“ je dejal in poudaril, da mora biti izvajanje reform sistemsko in celovito.

'Uvoz' delovne sile

Dejstvo, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, Debeljak vidi tudi kot priložnost. Po njegovem mnenju bi bilo tako treba "spremeniti imigracijske postopke in pogoje, predvsem v povezavi z regijo Zahodnega Balkana. Če pa ne storimo niti enega niti drugega, pa obstaja le še možnost, da zmanjšamo obremenitve s krčenjem upravičenj državljanov, česar pa si nihče ne želi. Drugih možnosti ni, vsekakor pa bo verjetno moralo priti do spleta vseh navedenih ukrepov“.

'Socialna varnost ključna'

"V trenutnih gospodarskih razmerah bo težko hkrati hitro povečevati dodano vrednost in ohraniti trenutno maso zaposlenih, ob tem pa še povečevati prejemke nižje kvalificiranih delavcev. Še posebej na kratek rok moramo vedeti, kaj je naš prioritetni cilj, ali imeti nekoliko bolj plačanih manj zaposlenih ali nekoliko manj plačanih več zaposlenih. Osebno menim, da je v kriznih razmerah socialna varnost ključna in bi morali vsi delati na tem, da zagotovimo čim več delovnih mest. Popolnoma se strinjam, da morajo tudi najnižje plače zagotavljati normalno življenje, a se je tu treba zavedati, da so ravni plač predvsem posledica splošne gospodarske razvitosti Slovenije. Naš problem je, da v povprečju v celotnem gospodarstvu ustvarimo premalo dodane vrednosti,“ trdi Debeljak.

"Hitro zmanjšanje števila manj produktivnih zaposlenih na račun jedra bolj produktivnih pa bi na kratek rok privedlo do še večjih družbenih nesorazmerij. Tega se moramo pri diskusijah o minimalnih plačah tudi zavedati,“ še dodaja in sklene, da moramo najti ustrezen kompromis, "kako v določenem časovnem obdobju ohraniti čim višjo raven zaposlenosti in hkrati povečevati prejemke zaposlenih, ob tem pa upoštevati makroekonomske značilnosti in produktivne sposobnosti posameznih panog oziroma gospodarstva“. "Bo pa to mogoče le pod pogojem, da bo pri tem z zmanjševanjem davčnih obremenitev sodelovala tudi država kot eden od treh socialnih partnerjev. Brez zmanjšanja davčne obremenitve nižjih prejemkov tega procesa ne bo mogoče izpeljati brez dolgoročnih negativnih posledic za konkurenčnost gospodarstva.“

'Vse bolj zaželen delodajalec'

"Bojim se, da bi se s hitrim in bistvenim dvigovanjem minimalne plače brez dodatnih davčnih olajšav možnost zaposlovanja nekvalificirane delovne sile zmanjševala, to pa bo povzročalo veliko socialno breme za državo. Prav ta skupina zaposlenih je namreč najbolj socialno ogrožena in jih je tudi najtežje delovno reaktivirati. Tega se morda premalo zavedamo. Če bistveno zvišamo minimalno plačo brez dodatnih davčnih olajšav, torej zgolj na ramenih delodajalcev, se bodo segmentu najniže plačanih zaposlenih prejemki res izboljšali, a bodo tisti, ki bodo posledično ostali brez dela, v celoti na ramenih države. Tukaj bo potreben moder, konstruktiven pogovor med socialnimi partnerji. Vsi si želimo pozitivne spirale v dobro zaposlenih in vseh državljanov, ne želimo pa si, da bi si s kakimi premalo premišljenimi ukrepi v vročici trenutnega časa zabiti avtogol, iz katerega bo žogo težko izbezati nazaj na igrišče,“ je dodal ob tem.

O Šrotu diplomatsko

Na vprašanje, ali je zdaj, ko Boška Šrota ni več med lastniki Mercatorja, lažje, je Debeljak odgovoril, da ima uprava stike z nadzornim svetom, ki je bil v celotnem obdobju enak in so z njim korektno in profesionalno sodelovali, z lastniki pa niso imeli neposrednih stikov.