Agrokor vabi Mercator na pogovore

Agrokor je odgovoril Mercatorju na poziv, da se preuči možnosti odkupa Agrokorjeve hčerinske družbe Konzum. Hrvati so upravo Mercatorja povabili v Zagreb na pogovore, je uprava Mercatorja objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze in dodala, da so veseli pozitivnega odziva Agrokorja in bo z veseljem začela pogovore.

Prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je v pismu predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku predlagal sestanek že v prihodnjem tednu, in sicer je predlagal tri termine sestanka - 8., 9. ali 11. marec. Glede izbire dneva sestanka in ostalih podrobnostih se bosta dogovorili upravi obeh družb.

V Mercatorju so zelo veseli pozitivnega odziva s strani Agrokorja in bodo, kot navajajo v sporočilu za javnost, "z največjim veseljem s podjetjem Agrokor začeli pogovore v smeri naše pobude, da se preuči možnost, da družba Mercator od skupine Agrokor odkupi maloprodajno trgovsko dejavnost".

Debeljak je pred tem poudaril, da so Agrokorju posredovali prijateljsko pobudo. "To je v skladu z našimi strateškimi usmeritvami in tak strateški fokus bi bil koristen tako za obe skupini kot za vse deležnike in širše družbeno okolje," je dejal. Glede na številne govorice o morebitnem sovražnem prevzemu Mercatorja s strani Agrokorja je ponovil, da uprava Mercatorja lastniške strukture družbe ne komentira veliko, podpira pa vse aktivnosti lastnikov, ki prispevajo k stabilnosti Mercatorja.

Ponudba izzvala posmeh

Sicer hrvaška javnost Mercatorjevo ponudbo nekako jemlje s posmehom, saj je Agrokor precej večji od največjega slovenskega trgovca. Zaposlenih ima namreč kar 40.000 ljudi, kar je skoraj štirikrat več kot Mercator. Res pa je, da se v zadnjem času pojavljajo namigi, da ima družba težave pri plačevanju svojih obveznosti.

Laščani prodajajo delež

Sicer je 23,34 odstotka Mercatorja v lasti Pivovarne Laško, ki prodaja delež; rok za prejem ponudb se izteče 9. marca. Agrokor je pred časom že izrazil interes po omenjenem deležu v Mercatorju, a se za zdaj še ni odločil, ali se bo odzval na poziv Laščanov. So pa vse bolj glasne govorice o Agrokorjevem prevzemu Mercatorja in Agencija za trg vrednostnih papirjev se je zaradi višje cene Mercatorjeve delnice že odločila za nadzorni postopek nad morebitno povezavo.

Mercator je sicer, kot pravi Debeljak, izjemno finančno fleksibilen, saj razpolaga tudi od 1,7 do 1,8 milijarde evrov tržno zanimivih nepremičnin v regiji, ki so po njegovih besedah popolnoma neobremenjene. Monetizacije nepremičnin je v intenzivni pripravi, postopoma naj bi jo izvedli med letoma 2012 in 2013. "Če se izkaže kakšna izjemno zanimiva priložnost za strateško povezovanje pred tem, pa bi monetizacijo izvedli prej," je še dejal.

Medtem ko imajo Laščani v Mercatorju nekaj več kot 23-odstotni lastniški delež, so poslovne banke 34-odstotne lastnice Mercatorja, 28 odstotkov je v lasti pravnih oseb, 15 odstotkov pa v lasti fizičnih oseb. Lastniška struktura je po Debeljakovih pojasnilih že nekaj časa podobna, delež tujih investitorjev pa se povečuje in je konec leta 2010 znašal 15 odstotkov.

Sindikat zaskrbljen zaradi morebitnega prevzema

V sindikatu v Mercatorju, ki deluje v okviru ZSSS, so medtem zaskrbljeni. "Zaposleni v Mercatorju smo zelo zaskrbljeni glede trenutne situacije, povezane s prevzemom Mercatorja. To je tretji poskus in sedaj vlada največja zaskrbljenost," je dejala predsednica sindikata v Mercatorju Vesna Stojanovič. "Želimo si finančno stabilnega lastnika, ki bo podpiral razvojne načrte Mercatorja ter s tem ohranjal in krepil položaj, ki ga ima Mercator v Sloveniji in tudi širše v regiji, ne lastnika, ki bi zaradi lastne prezadolženosti izčrpaval Mercator in slabil njegov položaj," je dodala.

Mercator je po njenih besedah stabilna družba, ki zaposlenim nudi varno zaposlitev, ugodne delovne pogoje in primerno plačilo. V sindikatu želijo, da tako tudi ostane. Glede sinergijskih učinkov, o katerih se govori pri morebitnem prevzemu s strani Agrokorja, menijo, da bi ti predstavljali predvsem odpuščanje v logistiki in nabavni službi. "Objavljene so bile številke 10 odstotkov, kar trenutno pomeni okoli 2200 ogroženih delovnih mest," je dejala.

Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža je opozoril, da bi prevzem verjetno pomenil tudi odpuščanje v živilskopredelovalni industriji. "Posledice so lahko za zaposlene strahovite. Država mora temu jasno reči ne. Prepričani smo, da lahko sprejme določene ukrepe," je dejal in dodal, da si slovenska politika po prodaji Mercatorja leta 2005 ne bi smela privoščiti še druge napake. Ocenjuje, da je interes Agrokorja podprt tudi z interesi hrvaške države. Oba interesa sta legitimna, pravi, a dodaja, da lahko tudi predstavniki delavcev in Slovenija kot država rečejo, da interesi Agrokorja in Hrvaške niso skladni z njihovimi.

Grahek: Priačujemo lahko racionalizacijo

Finančni strokovnjak Andraž Grahek je prepričan, da v primeru prevzema Mercatorja slovenski izdelki ne bodo izginili s polic slovenskega trgovinskega podjetja, bi pa lahko bili prisotni v manjšem obsegu. Meni tudi, da se zaposleni v trgovinah za svoje delovno mesto ne bi smeli bati, na nekaterih drugih področjih pa je mogoče pričakovati racionalizacijo. Pri tem izpostavlja tudi produktivnost, ki je v Mercatorju nekoliko manjša, kot v Konzumu, hrvaški trgovinski verigi Agrokorja. Grahek tudi meni, da bi bil možen dogovor med upniki in delničarji Pivovarne Laško, da se za zdaj delež Mercatorja ne prodaja, s čimer bi onemogočili prevzem.