Mednarodni dan za dostojno delo: vse več je revnih med zaposlenimi, ljudje ne upajo na bolniške ...

Letošnji mednarodni dan za dostojno delo, ki ga Mednarodna konfederacija sindikatov obeležuje od leta 2008, poteka pod geslom Ustavimo korporativni pohlep.

Iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo so sporočili, da smo v zadnjih letih priča intenzivnejši fleksibilizaciji trga dela. ''V pristojnih institucijah večkrat govorijo, da vsako delo šteje, vendar se sprašujemo, ali vsako delo šteje enako. S prekarnimi oblikami dela se namreč zmanjšujejo delavske pravice, onemogoča se organiziranje delavcev, množijo se osebni stečaji, vedno več je izgorelosti, veča se število revnih zaposlenih. V času ekonomske krize se je stopnja tveganja revščine pri zaposlenih s skrajšanim delovnim časom povzpela iz 7,2 odstotka leta 2009 na 13,3 odstotka leta 2013, pri  samozaposlenih pa iz 17,2 odstotka leta 2009 na grozljivih 27,9 odstotka leta 2013,'' so zapisali v gibanju.

Opozorili so še, da se število ljudi, ki si bolniške odsotnosti ne morejo privoščiti, povečuje. Delovniki zaposlenih so naporni in dolgi, saj kar 28, 1 odstotka zaposlenih (41 odstotkov med ženskami) dela več kot 70 ur na teden, povprečje EU 27 pa je 21,8 odstotka, so še navedli.

Statistika

V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju po podatkih statističnega urada 924.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 762.000 zaposlenih, 119.000 samozaposlenih in 43.000 pomagajočih družinskih članov.

Med zaposlenimi je bilo takšnih s polnim delovnim časom skoraj 91 odstotkov, s krajšim pa 9,1 odstotka. Prek študentskih servisov je delalo 31.000 prebivalcev Slovenije, prek agencij za zaposlovanje pa 11.000.

V kategoriji samozaposlenih jih 89,1 odstotka dela polni delovni čas, preostala desetina pa manj. Ob tem na statističnem uradu podajajo grobo oceno, da je med vsemi samozaposlenimi 6000 ekonomsko odvisnih, se pravi ne zaposlujejo delavcev, pretežno delajo le za eno stranko in sicer v prostorih te stranke.

Ob teh podatkih na statističnem uradu opozarjajo, da zaenkrat prekarni delavci niso definirani, ponavadi pa se izraz uporablja za tiste, ki imajo nestalne oziroma negotove zaposlitve, predvsem agencijske delavce in tiste, ki delajo prek študentskega servisa, tiste, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pa tudi samozaposlene, ki imajo sicer status samozaposlene osebe, vendar je njihova organizacija dela podobna tisti, ki velja za zaposlene. A imajo takšni samozaposleni večje težave z bolniško odsotnostjo in dopustom, ki nista plačana.

V zadnjem času je zaradi predloga sindikatov, da bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za neugoden delovni čas, v ospredju tudi ta. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema okoli 37.000 delavcev, od tega okoli 8.000 v javnem in 29.000 v zasebnem sektorju.

 ''Ali je dostojno?''

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so ob tem dnevu opozorili, da dostojno delo seveda pomeni dostojno življenje v dostojnem okolju in dostojni socialni državi.

Na odgovorne, predvsem pa na finančnega ministra Dušana Mramorja, so naslovili več vprašanj: ''Ali je dostojno, da o socialni državi – ne pozabimo: 410.00 oseb  v Sloveniji živi v socialni izključenosti – očitno odloča minister za finance Dušan Mramor s fanatično mantro o fiskalni konsolidaciji? Ali je dostojno spremeniti socialno državo v odvisno spremenljivko fiskalne konsolidacije?  Ali je dostojno, da se upoštevanje socialnih pravic posameznikov spremeni v strošek, ki grozi delovanju države oziroma ''izziv prekomernih pričakovanj'', kot to poimenuje Dušan Mramor? Ali je dostojno, da se s tem, ko se ''delno odpravljajo varčevalni ukrepi pri socialnih transferjih'' poudari, da se bo skupaj privarčevalo 53,5 milijonov evrov? Ali je dostojno, da po slabih šestih letih od sprejema zakona, ki določa, da je osnovni znesek minimalnega dohodka 288,81 evrov, osnovni znesek minimalnega dohodka še vedno – 288,81 evrov? Ali je dostojno, da moramo vprašati, koliko je Slovenija v teh slabih šestih letih privarčevala na najrevnejših?''