Med podporo in kritiko

Sindikalisti so zadovoljni, po mnenju delodajalcev in obrtne zbornice bi vlada lahko naredila več, medtem ko mlajši reformni ekonomisti kritizirajo skromnost sprememb, ki so predvidene na področju dohodnine ter obdavčitve podjetij, obrti in podjetništva.

Vlada bi lahko bila pogumnejša

"Ocenjujem, da ne gre za reformo, temveč za spremembo davčne zakonodaje," je za 24ur.com povedal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in predsednik uprave Mure Borut Meh. Vlada naj bi imela po njegovem mnenju namen ustvariti prijaznejše poslovno okolje za podjetja. "Vendar znižanje davčne stopnje še ne pomeni, da bo tudi efektivna davčna stopnja nižja."

Pri dohodnini utegne manjša davčna obveznost koristiti posamezniku, ne pa tudi podjetju, saj so pogodbe o zaposlitvi sklenjene v bruto zneskih, meni predsednik uprave Mure. "Za delodajalce je pomemben davek na plače," je povedal Meh.

Vlada se je sicer še pred zadnjo spremembo davčne zakonodaje odločila, da se bo ta davek zniževal za eno četrtino na leto, vendar bi lahko bila pri tem bolj pogumna, meni predsednik Združenja delodajalcev. "Z vidika delodajalcev bi zato bilo bolj učinkovita takojšnja odprava davka na plačilno listo, kar bi podjetjem omogočilo, da prihranjena sredstva vložijo v razvoj," je povedal Meh.

Mrkaić in Damjan: Skromen domet davčne reforme

Davčna reforma je po mnenju ekonomista Mića Mrkaića premalo ambiciozna pri zmanjševanju davčnega bremena najbolj produktivnih delavcev. "Podjetja bo reforma razbremenila premalo, predvsem zato, ker se ni dotaknila višine socialnih prispevkov, ki pri nas navzgor niso omejeni, tako kot so v nekaterih državah EU, ki kljub temu zagovarjajo socialno blaginjo," je za 24ur.com povedal Mrkaić. Prav tako vlada ni poenotila stopnje davka na dodano vrednost (DDV). "Kar je problematično zato, ker gre pri dveh stopnjah DDV za subvencijo, ki jo uživajo tudi sloji, ki niso socialno ogroženi." Reforma je sicer "malenkosten korak v pravo smer", vendar so vladni predlogi preveč skromni, zato se bo njihov reformni naboj po Mrkaićevem mnenju čez nekaj let izničil.

Tudi Mrkaićev kolega in nekdanji minister za reforme v Janševi vladi Jože P. Damjan je v pogovoru za 24ur povedal, da pravih učinkov davčna reforma ne bo imela. "Do razbremenitve gospodarstva dejansko ne bo prišlo, saj bodo imele koristi od znižanja davkov predvsem fizične osebe," je prepričan Damjan. Tako naj bi se vlada odpovedala 55 milijardam tolarjev proračunskih prihodkov, od "česar gospodarstvo ne bo dobilo niti tolarja".

Osnovni namen davčne reforme naj bi bil po Damjanovem mnenju povečanje konkurenčnosti gospodarstva na mednarodnih trgih z znižanjem stroškov dela in tehnološkim prestrukturiranjem. "Denar, ki bi ga lahko podjetja namenila za svoj razvoj, bodo 'pojedli' ljudje," je oster Damjan.

Obrtna zbornica je pričakovala več

V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so naredili analizo morebitne uvedbe enotne davčne stopnje in prišli do ugotovitve, da bi povečini imela pozitiven vpliv na slovensko obrt in podjetništvo. Poslabšal bi se le položaj obrtnikov na področju živilske in živilsko-predelovalne industrije (peki, slaščičarji, mesarji), kar pa predstavlja manjši del članov OZS. Kot je znano, pa se je vlada odpovedala uvedbi enotne davčne stopnje.

Kot pozitivno ocenjuje opazno povišanje meje bruto letnega dohodka, do katere bodo lahko obrtniki in podjetniki pri vodenju knjigovodstva upoštevali normirane stroške. Zdaj je ta meja postavljena le do višine 6 milijonov bruto letnega dohodka "Spremembe prinašajo možnost izbire vodenja knjig po enostavnem oziroma dvostavnem knjigovodstvu in na podlagi upoštevanja 25-odstotkov normiranih odhodkov do višine 10 milijonov tolarjev bruto na letni ravni," je povedal Krajnik.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so sicer s predlaganimi spremembami davčnega sistema zadovoljni. Kot še posebej dobro ocenjujejo ohranitev dveh stopenj DDV, saj naj bi nizka, 8,5-odstotna stopnja ohranjala raven cen življenjsko pomembnih izdelkov in storitev, ter progresivno dohodninsko lestvico, ki je po Semoličevem mnenju značilna za večino evropskih držav.

Predlagana najvišja 39-odstotna dohodninska stopnja pomeni za sindikaliste "prevelik odpustek najbogatejšemu sloju", čeprav znižanju stopnje s sedanjih 50 odstotkov ne nasprotujejo.

"Znižanje progresivnosti dohodninske lestvice samo po sebi ne razbremenjuje gospodarstva, se bodo pa najbogatejšim zvišale neto plače," je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Opozarjajo pa, da bi lahko zaradi znižanja proračunskih prilivov prišlo do omejevanja socialnih izdatkov. "Bojimo se, da bo še večji pritisk na krčenje tistih pravic, ki so odvisne od proračunskega denarja. Ne sme zgoditi, da bi ceno plačali v šolstvu in zdravstvu z večjo privatizacijo, z zniževanjem pravic in s posegom v pokojninski sistem," je opozoril Semolič in dodal, da spremembe ne smejo prizadeti socialne podobe države.