Med občani Hoč podpora Magni Steyr, a spornega poseka gozda ni bilo v anketi

Informativno posvetovanje s prebivalci Občine Hoče - Slivnica je pokazalo podporo izgradnji proizvodnega obrata mednarodnega koncerna Magna v tej občini. Od tistih, ki so glasovali, jih je večina obkrožila "da", kažejo neuradni rezultati glasovanja, s katerimi se je na današnji seji seznanil občinski svet.

"Moram reči, da sem zelo pozitivno presenečen nad tako veliko podporo. Se pa večkrat oglaša tisti, ki je proti, kot tisti, ki je za," je rezultat komentiral župan Marko Soršak.

V anketi niso zajeli trenutno najbolj spornega vprašanja poseka Rogoškega gozda, je pa občina po besedah Soršaka že pristopila k postopku spremembe občinskega prostorskega načrta, v katerega bodo vnesli kompromisni predlog za zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, po katerem bi se v prvi fazi investicije Magne posekalo le štiri namesto 8,6 hektarja tega gozda.

O tej spremembi bodo občinski svetniki odločali na eni od prihodnjih sej, danes so se le seznanili s sklepi sveta krajevne skupnosti Rogoza in predlogi civilne iniciative Rešimo Rogoški gozd zanjo. Razprava je bila kljub temu dolgotrajna, saj so občinski svetniki že danes predstavljali svoja stališča na to temo. Večinsko mnenje je bilo, da se investicije Magne ne bi smelo ogrožati, glede gozda pa so se eni vdali v posek, medtem ko so drugi menili, da je treba nadaljevati z iskanjem rešitve tudi za preostale štiri hektarje gozda.

Civilna iniciativa po besedah njihove predstavnice Ingrid Kocbek vztraja, da tudi teh štirih hektarjev gozda ni treba posekati, ampak naj se zemljino iz gradbene jame, ki jo želijo prenesti na posekano območje, začasno deponira, nato pa išče nadomestno lokacijo zanjo še v drugih občinah. Po njenih besedah bi se lahko ustrezen delež kmetijskih zemljišč zagotovilo tudi s premestitvijo izkopane zemljine za Magnino tovarno na kmetijska zemljišča slabše kakovosti ali celo uporabo za vzpostavitev urbanih vrtov v mestih.

Po besedah Soršaka je s strani pristojnih ministrstev trenutno sprejeta le kompromisna rešitev za 4,6 hektarja gozda, za katerega so našli nadomestna zemljišča v bližnji deponiji. Tako trenutno ostajajo za posek v prvi fazi štirje hektarji Rogoškega gozda. "Druge rešitve do zdaj nismo našli," je dejal. "Za drugo, tretjo in četrto fazo investicije pa moramo nadomestna zemljišča najti drugje v državi," je dodal.

Na vprašanje enega od občinskih svetnikov, ali ni mogoče Magne preseliti v kakšno drugo slovensko občino, pa je odgovoril: "Možnost je tu ali na Madžarskem."

Investicija Magne trenutno čaka na okoljsko dovoljenje, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po ocenah Soršaka bi slednje lahko bilo pridobljeno v prvi polovici julija, najverjetneje pa ne že 1. julija, kot se je sprva napovedovalo. Dobro po njegovih besedah tečejo tudi pogovori z lastniki kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje Magnine lakirnice izgubili kmetijska zemljišča in jim je treba zagotoviti druga. Kot je dejal, soglasje ni doseženo le še z enim kmetom.