Slovenijo je očitno spet zajela nakupovalna mrzlica. Kaj je po vašem mnenju obsedlo Slovence, da toliko kupujejo?
Mislim, da smo Slovenci na nek način postali tipična zahodnoevropska potrošniška družba, nakupovanje v teh velikih nakupovalnih centrih pa je postalo naš življenjski slog, tako da so postali priljubljena izletniška točka, ne samo med tednom, ampak tudi ob vikendih.
Kako je mogoče, da ima sorazmerno majhna država toliko velikih nakupovalnih središč? Lahko ta sploh spodobno preživijo na 2 milijonskem trgu?
No, za ustanovitvijo teh trgovskih centrov je gotovo nek profitni interes trgovcev. Kupna moč v Sloveniji je relativno visoka, plače in pokojnin že od sredine devetdesetih realno rastejo – ne samo nominalno, tako da trgovci ocenjujejo, da je obstoje teh centrov smiseln. Veliko prostora za nove centra pa nedvomno ni več.
Koliko lahko veliki centri po vašem mnenju sploh še znižajo cene?
S pritiskom na dobavitelje deloma to še lahko naredijo, treba pa se je zavedati, da je ta pritisk že sedaj zelo velik, ker so cene sorazmerno že zelo nizke in povsem primerljive z razvitimi zahodnoevropskimi državami.
Ena od posledic novih nakupovalnih centrov je zapiranje trgovin v starih mestnih jedrih. Imate kot ekonomist kakšen recept za rešitev tega problema?
Predvsem mislim, da rešitev ni prepoved prodaje v teh centrih v sobotah in nedeljah, pač pa je tu potrebno iskati drugačne rešitve. Mislim, da je to predvsem naloga mestnih svetom, mestnih uprav, da ljudje pritegnejo nazaj v mestna središča – kjer so nekoč že bili – z ne samo različno ponudbo, ampak z različnimi kulturnimi prireditvami, da poiščejo vsebine, ki bodo ljudi pritegnile v mestna središča.
V Sloveniji se vedno več trguje, vedno manj pa proizvaja. Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo?
Pomeni, da postajamo podobni najbolj razvitim zahodnoevropskim razvitim gospodarstvom: čedalje manj ljudi proizvede vse več, kar je posledica tehnološkega sprememb in čedalje večje produktivnosti v proizvodnji. To hkrati pomeni, da se čedalje več ljudi zaposljuje v storitvenih dejavnostih in tudi v trgovini, tako, da se delež storitvenih in trgovskih panog povečuje, kar je tudi normalno.