V okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006–2013 so pod drobnogled vzeli verigo oskrbe z živili na slovenskem trgu. Agrarni in drugi ekonomisti so v analizi dogajanja med drugim ugotovili, da so bile v letu 2009 po podatkih Eurostata marže slovenskih trgovcev na drobno v povprečju za 30 odstotkov višje, kot je povprečje 27 članic EU.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete je dejal, da so možnosti ukrepanja na področju marž v podrobnem izvajanju ukrepov politike varovanja konkurence in v krepitvi urada za varstvo konkurence ter njegovi večji pristojnosti pri obravnavi področja agroživilstva.
"Morebiti bi s temi aktivnostmi ta področja lahko bolje uredili in obrzdali," je dejal Kuhar, ki hkrati opozarja, da je ob tem treba krepiti konkurenčnost kmetijsko-živilske industrije. "Če se bo konkurenčnost okrepila, bo pozicija dobaviteljev v trgovini glede na uvoženo blago boljša," ocenjuje Kuhar in v zvezi s tem dodaja, da je problem padanja samooskrbe ravno v tem, da je domači dobavitelj manj konkurenčen kot uvozni.
Z opravljeno analizo, ki se nanaša predvsem na desetletje 2000–2010, so ekonomisti, ki ob tem priznavajo pomanjkanje znanja s tega področja in opozarjajo na pomanjkljivo statistično spremljanje sektorja, korak bližje k pripravi mehanizma za spremljanje razvoja odnosov v agroživilski verigi in pripravi smernic za politiko.
Aljoša Feldin z ljubljanske ekonomske fakultete je pregledal dogajanje oz. strukturne spremembe v trgovini na drobno. Med drugim je ugotovil, da se je število trgovin na drobno, ki pretežno prodajajo živila, v omenjenem obdobju zmanjšalo, od 2010 dalje pa slovenski trg obvladujejo štiri podjetja, pri čemer "diskontarji močno povečujejo tempo". Med slednje spadata Hofer in Lidl, ki sta v letu 2010 po Feldinovih besedah tudi bistveno bolj produktivna kot denimo Mercator.
Tina Volk s Kmetijskega inštituta Slovenije je v okviru programa predstavila cenovne trende v agroživilski verigi glede na razpoložljive vire podatkov. Kot ugotavlja, rezultati analize cen v verigah kažejo, da se spremembe cen kmetijskih proizvodov bolj ali manj neposredno prenašajo v naslednjih členih verige. Ugotavlja tudi, da je odziv drobnoprodajnih cen na rast kmetijskih cen večinoma hitrejši od odziva na njihovo zniževanje. Na daljše obdobje se je pokazalo tudi, da je rast drobnoprodajnih cen praviloma nekoliko večja od rasti cen kmetijskih proizvodov.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.