Mariborska livarna drvi v stečaj, predsednik uprave razočaran nad državo

SDH po informacijah časnika Večer neuradno blokira vse poizkuse uprave, ki jo vodi Davor Šenija, da bi ta izboljšala likvidnost in postopoma stabilizirala poslovanje, celo črpanje dela že odobrenega kredita, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonodajo.

Šenija je razočaran nad aktualnim odnosom državnih lastnikov do nekoč enega največjih mariborskih industrijskih podjetij, ki mu zaradi tega grozi stečaj. Vseh 350 zaposlenih še vedno normalno dela, posla imajo dovolj, zanikal pa je, da naj bi imeli blokirane račune.

Nekoč največje mariborsko industrijsko podjetje je lani ob 43 milijonih evrov prihodkov znova beležilo izgubo v višini 3,6 milijona evrov, ki jo je državni lastnik na junijski skupščini pokril z znižanjem osnovnega kapitala.

Uprava podjetja je pripravila program prestrukturiranja, ki je poleg znižanja osnovnega kapitala slonel še na morebitnem financiranju SID banke, črpanju že odobrenega kredita, unovčevanju jamstev in sprostitvah nekaterih zavarovanj. Pridobivali so tudi nove posle, nazadnje za Magno in Volvo, dodaja časnik.

Po njihovih neuradnih informacijah je Mutares, ki že ima v lasti koprski Cimos, prejšnji teden odstopil od namere za prevzem proizvodnje, in sicer zaradi neuresničitve nekaterih izpogajanih pogojev, predvsem zagotovitve državnih vzpodbud, ki jih je sicer deležna večina tujih investitorjev.

Po neuradnih informacijah Večera pa naj država ne bi več zmogla zagotavljati finančnih vložkov oziroma pomoči za dodatno prestrukturiranje podjetja. Zato naj bi že načrtovali prezaposlitev okoli sto od 350 zaposlenih v kidričevski Talum, tiste, ki izpolnjujejo pogoje ali so jim blizu, pa bi mehko "odpustili" oziroma upokojili.

Sindikalni predstavniki v podjetju so skupaj s podravsko organizacijo sindikata SKEI in svetom delavcev na več ministrstev poslali poziv po pomoči, od gospodarskega ministra Matjaža Hana in ministra za delo Luke Mesca pa pričakujejo, da bosta uresničila obljube, ki sta jih dajala ob obiskih tovarne.

V pismu so zapisali, da so zaskrbljeni za družbo in njenih 350 zaposlenih. Upajo, da lastnik in država vendarle še nista izkoristila vseh možnosti, ki jih imata, zato ju prosijo, da se odzoveta na njihove prošnje in jim pomagata, še dodaja Večer. Po njegovih neuradnih informacijah pa naj bi se v sredo na to temo znova sestala resorna ministrstva.

'Država ima zaradi pravil EU zvezane roke'

Han je spomnil, da je država družbi MLM v desetih letih dvakrat priskočila na pomoč, zdaj pa ima zaradi pravil EU zavezane roke.

Da zaradi pravil EU ni več na voljo razpoložljivih ukrepov za nadaljnjo finančno podporo in zagotavljanje potrebne likvidnosti MLM, so danes pojasnili tudi v SDH. To bi se namreč štelo za državno pomoč, ki pa je mariborskemu podjetju po evropskih pravilih ni več mogoče dodeliti, saj jo je v zadnjih desetih letih že prejelo.

Na državno pomoč je očitno računal tudi Mutares, ki je prejšnji teden od nakupa MLM odstopil. Kot so pojasnili na SDH, sta bila letos dva investitorja pripravljena MLM prevzeti brezplačno ob večmilijonski nepovratni državni pomoči.

Predsednik uprave MLM Davor Šenija je danes za STA sicer dejal, da vseh 350 zaposlenih še vedno normalno dela, posla pa da imajo dovolj.

Šenija zanika, da naj bi imeli blokirane račune

Družba naj bi imela že od prejšnjega tedna pri BKS banki zablokiran račun, a Šenija trdi, da vsaj do današnjega dne ni bil noben račun zaprt. Ob tem je poudaril, da so v zadnjem letu dni podpisali za skoraj 150 milijonov evrov nominacij za nove posle do leta 2030, največja težava pa je bila visoka rast cen energentov.

"Od države smo dobili bonbonček v višini 133.000 evrov, za energijo pa plačali 2,5 milijona evrov več, torej dvakrat več kot pred podražitvijo. Vsega tega nismo mogli prenesti na naše kupce v avtomobilski industriji," je dejal Šenija in dodal, da so zaposleni za zdaj dobili vse prejemke z izjemo polovice letošnjega regresa, ki naj bi jo dobili do konca zakonsko določenega roka.

V podjetju so se trudili s programom prestrukturiranja, v sklopu katerega so število zaposlenih z nekaj več kot 500 znižali na okoli 350, pri čemer so obdržali iste proizvodnje zmogljivosti in na ta način zvišali produktivnost. Kljub temu državi ni uspelo najti primernega strateškega lastnika, niti očitno ta ne želi več pomagati k premostitvi težav, čeprav ima družba dovolj dela in nenazadnje državi plačuje šest milijonov evrov prispevkov letno.

Mariborska livarna je lani ob 43 milijonih evrov prihodkov znova beležila izgubo v višini 3,6 milijona evrov, ki jo je državni lastnik na junijski skupščini pokril z znižanjem osnovnega kapitala. Vseskozi so se v javnosti pojavljale tudi informacije, da je v ozadju pogovorov tudi dobrih 50.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v neposredni bližini mestnega središča ob Dravi, kjer stoji MLM, in naj bi bilo zanimivo za druge vlagatelje. SDH naj bi si namreč nameraval desetmilijonsko terjatev poplačati z zemljišči.

Podjetje je v težkem položaju

Kljub intenzivnim aktivnostim finančnega prestrukturiranja in načrtnim prizadevanjem za ohranitev podjetja MLM ni uspel v celoti izvesti poslovnega prestrukturiranja, saj od leta 2016 dalje posluje z izgubo, so pojasnili v državnem holdingu.

Podjetje je v izjemno težkem položaju, so poudarili, SDH pa kot lastnik zaradi pravil EU nima več na voljo razpoložljivih ukrepov za nadaljnjo finančno podporo in zagotavljanje potrebne likvidnosti družbi. Ti bi namreč šteli za državno pomoč, ki pa je mariborskemu podjetju po evropskih pravilih ni več mogoče dodeliti, saj jo je v zadnjih desetih letih že prejela.

Prav tako je bilo po njihovih besedah neuspešnih več poskusov iskanja strateškega partnerja, saj so bili ti večinoma prekinjeni zaradi omejenega interesa ali odstopa investitorjev po izvedenem skrbnem pregledu družbe. Dva sta bila sicer pripravljena družbo prevzeti brezplačno ob večmilijonski nepovratni državni pomoči, ki pa je zaradi pravil EU prepovedana.

Terjatve do MLM so bile zaradi dolgoletnih finančnih težav in dolgov do Nove KBM, Probanke in Abanke odplačno prenesene na DUTB takoj po njeni ustanovitvi leta 2013. Slaba banka si je ves čas načrtno prizadevala za sanacijo s številnimi ukrepi, enako pozneje tudi SDH, ki je v začetku junija na skupščini podprl predlog uprave in nadzornega sveta za poenostavljeno znižanje osnovnega kapitala za pokrivanje izgub iz zadnjih treh let, da bi tako zagotovili kapitalsko ustreznost družbe.

Tudi vlada je že leta 2015 na podlagi takrat veljavnega zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah in pozitivnega soglasja Evropske komisije družbi dodelila dobrih pet milijonov evrov državne pomoči, v letih 2019 in 2020 še pomoči v obliki odloga, ministrstvo za gospodarstvo pa je družbi omogočilo reprogram plačila. Družba je v državnih paketih pomoči za odpravo posledic epidemije in energetske krize v zadnjih treh letih prejela še okoli milijon evrov.

Kot zdaj ugotavljajo v SDH, se MLM kljub obsežni finančni podpori v desetih letih ni uspelo v celoti prestrukturirati in vse od leta 2016 poslujejo z izgubo, samo v zadnjih treh letih je ta znašala skoraj osem milijonov evrov. Posledično se je družba znašla na točki, ko zaradi slabega poslovanja njene potrebe po dodatni likvidnosti neprestano rastejo. V zadnjem letu je MLM porabila tudi celoten denarni depozit v vrednosti 3,5 milijona evrov, ki ji ga je DUTB zagotovila kot zavarovanje za izdano bančno garancijo dobaviteljem za zagotovitev daljših plačilnih rokov.

V SDH opozarjajo, da ne smejo izvajati transakcij pod neekonomskimi pogoji oziroma transakcij, ki jih v enakih okoliščinah ne bi izvedel zasebni investitor, saj vse takšne transakcije štejejo za državno pomoč. Ob tem poudarjajo, da so glede potencialnih rešitev ves čas sodelovali z gospodarskim ministrstvom, ki so ga seznanili, da kakršnakoli nadaljnja državna pomoč, bodisi s strani SDH ali države, ni več mogoča.

MLM se je v težavah znašla že pred dobrim desetletjem, ko je insolventnost razglasila njihova takrat največja lastnica Metalka s sedežem na Dunaju, pozneje pa so Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka del svojih v podjetje vloženih kreditnih sredstev konvertirale v kapitalske deleže. Ker te leto pozneje, niso želele dokapitalizirati podjetja, je MLM aprila 2013 šla v prisilno poravnavo, njeni hčerinski družbi Sanitec in Armal pa v stečaj, zaradi česar je brez dela ostalo 200 ljudi.

Evropska komisija je oktobra istega leta odobrila državno poroštvo za državno pomoč MLM v višini 5,1 milijona evrov, podjetje pa se je usmerilo predvsem v avtomobilsko industrijo. V zadnjih letih so se izjalovili vsi poskusi prodaje podjetja, ki je kljub dovolj dela samo v zadnjih treh letih naredila skoraj osem milijonov evrov dodatne izgube.