Še nekaj dni čakanja na plin

Rusija in Ukrajina sta podpisali sporazum o pogojih dobave plina Ukrajini in tranzitu preko njenega ozemlja. S tem naj bi padla še zadnja ovira za pošiljanje plina proti Evropi.

Pogodbo sta podpisala predsednika ruskega Gazproma Aleksej Miller in ukrajinskega Naftogaza Oleg Dubina, podpisu pa sta prisostvovala tudi ruski premier Vladimir Putin njegova ukrajinska kolegica Julija Timošenko.

'Zavlačevanja ne bo'

Ukrajina bo nadaljevala prenos plina v Evropo takoj, ko ga dobi iz Rusije, je dejala Timošenkova in dodala, da ne bo nobenega zavlačevanja. Putin pa je povedal, da bo dobava ruskega plina preko Ukrajine kmalu znova vzpostavljena. "Gazprom je dobil navodilo, naj začne z dobavo polnih količin plina po vseh poteh, ki so jih predlagali ukrajinski partnerji. Družba je pripravljena izpolniti dnevne zahteve svojih evropskih odjemalcev," je dejal.

Po ocenah strokovnjakov bo po sprostitvi dobav trajalo približno tri dni, preden bo plin dejansko prispel do odjemalcev v Evropi, ki se s pomanjkanjem borijo že od 7. januarja. Takrat je Rusija zaprla pipo na ukrajinskih plinovodih, preko katerih v Evropo pride kar 80 odstotkov ruskega plina.

Dogovor Ukrajine in Rusije

Premierja obeh držav sta dogovor o koncu plinske krize dosegla v noči na nedeljo. Kot sta sklenila, bo Ukrajina v letu 2009 za ruski plin plačevala 20 odstotkov nižjo ceno od tržne oziroma evropske cene, leta 2010 pa bo prešla na evropske cene. Po drugi strani pa bo z naslednjim letom Rusiji računala tržne cene za transport plina. V EU so dogovor, ki bo veljal deset let, sicer pozdravili, a hkrati poudarili, da bodo pomirjeni šele, ko bo plin dejansko znova stekel proti Evropi.

V Bruslju pa bo znova zasedala koordinacijska skupina za plin, ki se je nazadnje sestala pred desetimi dnevi. Takrat je ocenila, da je plinska kriza najbolj prizadela Bolgarijo, Slovaško, Srbijo, BiH in Makedonijo ter da so v skupini resno prizadetih držav Slovenija, Avstrija, Madžarska, Češka, Poljska, Romunija, Grčija in Hrvaška.

Koordinacijska skupina za plin je na prejšnjem sestanku govorila o mogočih ukrepih za izboljšanje stanja, med katerimi so kratkoročno povečanje proizvodnje plina na Norveškem, Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Romuniji in na Poljskem, črpanje iz skladišč, denimo v primeru Slovenije v Avstriji, zamenjava goriva in povečan uvoz iz diverzificiranih virov. Pri srednje- in dolgoročnih ukrepih pa je izpostavila potrebo po izboljšanju povezljivosti omrežij.