Gospodarstvo

Manj dela na črno

Ljubljana, 03. 06. 2006 16.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Število primerov zaposlovanje na črno se v Sloveniji zmanjšuje, ugotavljajo nadzorni organi.

Gradbeništvo je ena izmed panog kjer so v lanskem letu odkrili največ dela in zaposlovanja na črno.
Gradbeništvo je ena izmed panog kjer so v lanskem letu odkrili največ dela in zaposlovanja na črno. FOTO: POP TV

V Sloveniji so nadzorni organi v okviru odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno lani ugotovili 1890 kršitev zakona, od tega 1211 kršitev dela na črno in 679 kršitev zaposlovanja na črno, pri čemer so 1170 kršitev ugotovili pri pravnih osebah oz. zasebnikih in 720 kršitev pri posameznikih. To je nekoliko manj kot v letih prej: tako so predlani ugotovili 2504, leta 2003 pa 2742 kršitev zakona.

Razširjenost sive ekonomije

Siva ekonomija naj bi v Sloveniji po nekaterih novejših raziskavah dosegala med 7,3 in 11,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po analizah, izdelanih kot revizija BDP za obdobje od leta 1995-2002, pa je znašal obseg sive ekonomije okoli 6,5 odstotka BDP, piše v poročilu, ki ga je pripravila komisija vlade za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.

Vzroki za nastanek sive ekonomije

Med glavnimi vzroki za nastanek in obstoj sive ekonomije so sicer izogibanje davkom oz. davčne utaje, izogibanje ekonomski zakonodaji kot posledica bremena visokih stroškov dela, izogibanje birokraciji in zloraba pravic iz naslova socialne varnosti.

Izsledki poročila o odkrivanju in preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

V okviru t.i. skupnih akcij odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, pri katerih med drugim sodelujejo tržni inšpektorat, prometni inšpektorat, inšpektorat za delo, Davčna uprava RS in policija, so lani opravili približno 200 inšpekcijskih pregledov, in sicer v tistih dejavnostih in pri tistih subjektih nadzora, kjer se je pričakovalo, da je dela in zaposlovanja na črno največ.

Izrečenih je bilo 165,74 milijona tolarjev glob, predlani je bilo pravnomočno izrečenih kazni za 64,57 milijona tolarjev, leta 2003 pa 64,98 milijona tolarjev.

V minulih letih so nadzorni organi največ dela in zaposlovanja na črno zaznali v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini, pri prevozu oseb in tovora, v avtošolah, varovanju, prireditveni dejavnosti in pridobitni dejavnosti društev.

Kot piše v poročilu, je bilo stanje na začetku sistematičnega spremljanja preprečevanja dela in zaposlovanja na črno leta 1997 dokaj slabo, saj je bilo delo na črno ugotovljeno pri 68,9 odstotka pregledanih subjektih, zaposlovanje na črno pri 35,4 odstotka in kršitve davčne zakonodaje pri 47 odstotka pregledanih subjektih.

V naslednjih letih se je število odkritih primerov postopno zmanjševalo, analize za lani pa kažejo, da je število ugotovljenih kršitev zakona znatno upadlo, in sicer za okoli četrtino. Za približno 12 odstotkov se je znižalo tudi število ugotovljenih kršitev zaposlovanja na črno, dela na črno pa za 36 odstotkov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

jungle@email.si
05. 06. 2006 11.54
mene zanima, kdo je naredu te raziskave, na kakšnih osnovah,... takim ki ne plačujejo davke t.p. da zaposlujejo na črno bi moral podjetja likvidirat , vodilne pa zapret in jim zaračunat kazen, ki je verjetno pri nas nimamo, ker smo nesposobna država na področju kazenskega zakonika.
User102377
05. 06. 2006 11.39
dela na črno ni nič manj, le odkrili ga niso