Predstavniki alternativnih telekomunikacijskih operaterjev so nezadovoljni s hegemonijo, ki jo Telekom še zmeraj izvaja na področju telekomunikacij v Sloveniji. Razpravo o težavah in slabih pogojih, s katerimi se srečujejo mala podjetja telekomunikacij, so pripravili v direktoratu za elektronske komunikacije Ministrstva za gospodarstvo. »Želimo, da bi z nekim razgovorom, dialogom med vsemi vpletenimi našli rešitve, ki ne bi zahtevale posegov naših regulatornih organov,« je povedal namestnik direktorja direktorata Matjaž Janša.
Operaterji so zelo nezadovoljni zaradi visokih cen, ki jih določa Telekom za najem njihovih linij. Čeprav Zakon o telekomunikacijah omogoča razvezavo lokalne zanke – kar pomeni, da lahko manjši operaterji svojo opremo priključijo na lokalno zanko oz. na Telekomovo bakreno žico, ki pokriva določeno območje, in si v ta namen v prostorih Telekoma najamejo prostor z opremo (kolokacija), so cene ureditve prostora, elektrike in najemnine izjemno visoke. Telekomu očitajo še, da jim do kolokacije ne dovoljuje napeljati lastne optike, poleg tega ne dobijo ustreznih informacij o tem, katero geografsko področje in koliko naročnikov pokriva kolokacija. Telekom tudi noče javno objaviti cenikov za zakup optičnih vlaken in zahteva pogodbe za dobo 10 oz. 15 let, kar je v današnjem času težko izvedljivo.
Velik problem je tudi medmrežno povezovanje alternativnih operaterjev telefonije, ki omogoča, da se lahko uporabniki različnih operaterjev kličejo med seboj. Telekom je maja lani izdal zadnjo ponudbo za medmrežno povezovanje – RIO, ki pa naj bi bila zgolj vzorčna ponudba, namenjena kot izhodišče za pogajanje med operaterji. Toda kot mu očitajo drugi operaterji se Telekom nadaljnjim pogajanjem izogiba, zato do pri ponudbi še ni prišlo do nobenega pravega premika v korist manjšim operaterjem.
Konkurenco v Sloveniji onemogoča predvsem neprimerna politika popustov, posledično pa imamo tudi visoko nesimetričnost cen med fiksnim in mobilnim omrežjem. Na razpravi so se dotaknili tudi novega modela ADSL -ADSL/IP MPLS, za katerega so cene spet naravnane tako, da so najugodnejše do velikih operaterjev – kot je Siol.
Zaradi vseh naštetih težav oz. zaradi očitnega monopola Telekoma in Siola v telekomunikacijah Slovenija v razvoju zaostaja, saj se v številu uporabnikov širokopasovnih povezav nahaja na repu Evrope. Vodilne države kot so Danska, Nizozemska in Švica dosegajo 15- do 20-odstotno penetracijo širokopasovnih priključkov, Slovenija pa le 6-odstotno.
Na koncu operaterji niso zadovoljni niti s Telekomovo hitrostjo odgovorov. Iz odgovorov predstavnikov Telekoma je bilo sicer razbrati, da do marsikatere težave prihaja zaradi tehnoloških razlogov, pojasnili pa so tudi, da se težav zavedajo in delajo v smeri njihovega reševanja. Trije operaterji naj bi zaradi nerešenih vprašanj pripravili osnutek komentarjev na trenutno ponudbo.
