Slovenija nasprotuje reformi za sektor sladkorja v Evropski uniji, kot jo je predlagala Evropska komisija, saj bi pomenila ukinitev proizvodnje sladkorne pese v državi in bi verjetno tudi pripeljala do zaprtja edine slovenske tovarne sladkorja v Ormožu, je pred začetkom pogajanj o reformi na zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju dejala pristojna slovenska ministrica Marija Lukačič.
"Slovenija podpira bolj blago in postopno reformo, ki bi bila izvedena do sezone 2014/2015, dotlej pa bi proizvajalcem sladkorne pese bil omogočen čim bolj normalen dohodek. Reforma je potrebna, a z mehanizmi, ki bi proizvajalcem omogočili dolgoročne pogoje za delo in z neposrednimi plačili, ki bi pokrili izpad dohodka zaradi nižjih cen," je nadaljevala.
Poleg tega je ministrica poudarila, da je cilj Slovenije ohraniti proizvodnjo sladkorne pese v obsegu, kot ga imamo danes, to pa je 5200 hektarjev, in obenem obdržati ormoško tovarno, s katero bo odkup slovenskim pridelovalcem zagotovljen. Že zdaj del surovin tovarna dokupuje v Avstriji in na Madžarskem, saj potrebuje peso s približno 8000 hektarjev, je ob tem dodala.
Reforma je preveč radikalna
Nekatere elemente predložene reforme je Lukačičeva neposredno zavrnila. Tako se ji zdi predlagano znižanje cen za sladkor in sladkorno peso preveliko, predvidena nadomestila v obliki neposrednih plačil za kompenzacijo izpada dohodka v višini 60 odstotkov pa prenizka.
"Slovenija meni, da je reforma preveč radikalna," je še enkrat ponovila. Reforma bi bila tudi prehitra, saj vsaka sprememba v kmetijstvu potrebuje od pet do sedem let, hitre spremembe pa so tvegane, je dejala ministrica in dodala, da se bo država v prizadevanjih za spremembo teh rešitev povezala še z drugimi enakomislečimi članicami.
V preteklosti je to stališče že delilo 11 držav s toliko prebivalci, da bi lahko blokirali sprejem reforme. Če bo tako tudi zdaj, pa še ni jasno, je priznala. Eno pomanjkljivost slovensko stališče sicer ima - v celoti namreč ne sledi temu, kar od EU v sektorju sladkorja v razsodbi na tožbo tretjih držav zahteva Svetovna trgovinska organizacija (WTO). "Kljub temu moramo zastopati slovenske interese," zaključuje Lukačičeva.
Pot do dogovora v EU bo težka
Britansko predsedstvo EU želi do dogovora pripeljati novembra, a pot do tega cilja bo težka, saj predlaganim rešitvam poleg Slovenije nasprotuje tudi vrsta drugih članic.
Sektor sladkorja je edini sektor v skupni kmetijski politiki EU, ki ni bil reformiran niti enkrat v skoraj 45 letih njenega obstoja. Sladkor v EU proizvaja 21 držav, ki skupaj proizvedejo 20 milijonov ton, od tega pa porabijo le dobro polovico, medtem ko preostali del, ki je skoraj v celoti bogato subvencioniran, prodajo na svetovnem trgu. Reformo naj bi začeli izvajati v v sezoni 2006/2007.
Evropska komisija je reformo predložila, da bi okrepila konkurenčnost in tržno usmerjenost sektorja sladkorja ter mu tako zagotoviti prihodnost. Z reformo naj bi se intervencijska cena za sladkor postopoma znižala za 39 odstotkov, za sladkorno peso pa kar za 42,6 odstotka.
"Če ne bi ukrepali, bi sladkorni sektor počasi, a zanesljivo in zelo boleče propadel. Toda verjamem, da ima proizvodnja sladkorja v EU ob odločnem ukrepanju konkurenčno prihodnost," je ob predstavitvi reforme trdila komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel.
Vztrajanje na starem bi sektor prizadelo še huje in pripeljalo do zaprtja vsaj 60 tovarn in izgube 5000 delovnih mest v kmetijstvu, 25.000 v industriji in 50.0000 na sektor le posredno vezanih delovnih mest, navaja komisija argumente, s katerimi naj bi prepričala države članice EU.
Evropska komisija namesto neposrednega znižanja proizvodnih kvot predlaga prostovoljno shemo za izstop proizvajalcev s trga v štirih letih. Na tak način bi s trga izstopili manjši proizvajalci sladkorja, ki brez subvencij ne morejo preživeti, drugi pa bi se prilagodili razmeram na svetovnem trgu. Največje proizvajalke so Francija, Nemčija ter Poljska, najmanjša proizvajalka sladkorja v EU pa je Slovenija. Da bi omejila udarec za kmete, komisija sicer predvideva kompenzacijo v obliki neposrednih plačil v višini 60 odstotkov znižanja.
