Za odstranitev tempirane bombe le mesec dni časa, potem je že prepozno

Korenine katastrofe segajo vse v leto 2015, ko je prenamnožitev podlubnikov najprej prizadela nižinske smrekove gozdove. Do zdaj pa na območju blejske območne enote Zavoda za gozdove ocenjujejo, da je različno prizadeta večina gozdnih površin na njihovem območju, podlubniki so se namreč v naslednjih letih selili tudi v višje nadmorske višine. Ogolelih pa je skoraj 4.000 hektarjev gozdnih površin.

"V letu 2020 smo zaznali večji napad v smrekovih sestojih nad 1400 metri nadmorske višine, vse do zgornje gozdne meje, na primer Fužinske planine v Bohinju," pravi Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove. Izboljšanja razmer pa ne pričakujejo: "Vetrolomi so v gorskih gozdovih na območju GGO Bled stalno prisotni, še posebej v zasmrečenih gozdovih na planotah Jelovice, Pokljuke in Mežakle. Njihova jakost in pogostnost se v zadnjih letih povečujeta. Stalni vetrolomi v smrekovih sestojih pa so eden izmed osnovnih dejavnikov, ki vpliva na obseg in trajanje gradacije podlubnikov." 

Počasen odziv ob prvem valu težav

 V prvih letih, ko so gozdove napadli podlubniki, je bilo spravilo napadenih dreves prepočasno, veliko je bilo težav in zamud, tudi pri odvozu lesa, priznavajo pristojni: "Silovitost izbruha prenamnožitve podlubnikov, ki se je začela poleti 2015, je presenetila tako gozdarje kot lastnike gozdov. Gozdarji ZGS smo odkrivali žarišča lubadarja, označevali poškodovano drevje za posek, obveščali lastnike gozdov, jim izdajali sanacijske odločbe, trasirali vlake in skrbeli za prevoznost gozdnih cest, svetovali pri izvedbah, osveščali o razvoju in potencialu podlubnikov, jih spodbujali, opozarjali ter izvajali druge potrebne aktivnosti."

Kar pa ni bilo vedno dovolj: "Gradacija je zajela območja, ki so bila nezadostno odprta z gozdnimi vlakami (npr. varovalni gozdovi), odločbe za sanacijo lubadark so prejemali tudi lastniki gozdov, ki niso vajeni gospodarjenja z gozdom, nekateri med njimi praktično niso niti vedeli, kje njihov gozd leži, prihajalo je tudi do pomanjkanja ekip za izvajanje sanacijskih del, saj je bilo naenkrat treba posekati dvakratne ali trikratne količine lesa kot običajno."

 Z leti so se zamude pri spravilu lubadark in v vetrolomih poškodovanih dreves začele zmanjševati, zatrjujejo: "Lastniki so se pričeli zavedati pomena hitrega pospravila, število izvajalcev se je močno povečalo, prihajali so tudi iz drugih delov Slovenije, trg hlodovine se je razširil praktično do Kitajske. K pospešitvi sanacije so prispevali tudi usposabljanja ZGS za lastnike gozdov, svetovanja, pomoč javne gozdarske službe lastnikom gozdov, stalna opozarjanja ter inšpekcijski postopki."  Za letos ocenjujejo, da sanacija poteka razmeroma ažurno. 

Povprečna gozdna posest manjša od štirih hektarjev, polovica lastnikov starejših od 65 let

Najbolj prizadeti so sicer zasebni gozdovi v Bohinju, okolici Bleda in na planotah – Jelovica in Mežakla. Večinoma gre za zasebne gozdove, teh je na območju GGO Bled okoli 80 odstotkov, 19 odstotkov gozdov na tem območju je državnih, odstotek skupne gozdne površine pa imajo v lasti lokalne skupnosti: "Skupno število zasebnih gozdnih posesti v GGO Bled je 8.599, povprečna posest obsega 3,69 hektarja in je razdeljena na več parcel. Največje število gozdnih posestnikov ima gozdno posest velikosti do enega hektarja, takšnih je polovica. Če prištejemo še posestnike z velikostjo posesti od 1 do 5 hektarjev, pa je skupaj zajetih že kar 80 odstotkov gozdnih posestnikov."

Majhne posesti pa predstavljajo svojevrsten izziv. Manjši lastniki so namreč manj vešči upravljanja z gozdom, prav tako imajo za to manjši interes, saj od tega ni odvisno njihovo preživetje. "Po podatkih iz preteklih raziskav v GGO Bled gozd predstavlja redni letni dohodek samo štirim odstotkom lastnikov, dobri polovici dodatni finančni vir, kar 39 odstotkom lastnikov pa gozd ne predstavlja ekonomske koristi."

Težava je tudi starost lastnikov na območju, kar marsikomu onemogoča, da bi sam poskrbel za svoj gozd: "Povprečna starost lastnika je 61 let, kar polovica vseh lastnikov pa je starejših od 65 let. Na državni ravni je starostna struktura ugodnejša, še vedno pa je 47 odstotkov lastnikov starejših od 61 let." 

Les prizadetih dreves ni vreden nič

Številni lastniki pa so nam tudi potarnali, da s prodajo prizadetega lesa ne pokrijejo niti stroškov čiščenja, da so težave z zagotavljanjem potrebne delovne sile na tem področju, saj se (nevarnega) dela v gozdu ne more lotiti kdor koli, posegi pa morajo biti opravljeni strokovno – "če ne si bom na glavo nakopal še eno odločbo", nam je potarnal lastnik gozda. 

Tudi gozdarji tako pri svojem delu z lastniki naletijo na nemalo težav: "Na primer na nerešena dedna vprašanja, nedosegljive lastnike v tujini, vprašanja solastništva, neurejene parcelne meje, socialne težave, nezainteresiranost ... in posledično tudi na slabo odzivnost lastnikov." 

Težava pa je, da je sanacijo treba opraviti hitro in učinkovito, sicer se lubadar širi naprej: "V zadnjih treh letih je bilo skupaj zaradi lubadarja in vetroloma izbranih za posek 1.301.246 kubičnih metrov lesa, posekanega pa 1.396.612 kubičnih metrov lesa. Dinamika poseka neenakomerno sledi količinam drevja, izbranega za posek, kar je razvidno iz priloženega grafikona po tromesečjih. Za primerjavo: redni letni najvišji možni posek za OE Bled je po GGN GGO Bled 2011–2020, določen v višini 290.000 m3, torej je bila posekana količina lesa zaradi posledic naravnih ujm več kot dvakrat višja od načrtovane."

Izvršbe za najbolj neposlušne

Za najbolj neposlušne lastnike pa so tukaj sklepi o izvršbi: "Izvršba po drugi osebi je skrajni ukrep, s katero ZGS zagotovi izvedbo sanacijskih del, ki so bile naložene lastniku gozda, pa jih le ta ni izvedel v roku, določenem v odločbi. Poteka tako, da ZGS z izvajalcem del, običajno izbranem z javnim razpisom, izvede potrebna sanacijska dela, običajno posek in spravilo lesa do kamionske ceste. Zaradi sledljivosti lesa je vsak hlod pri izvršbi oštevilčen. Pri tem so stroški dela ovrednoteni na podlagi normiranih ur in izmerjenih količin lesa, delo pa poteka pod vodstvom ZGS. Tako posekana hlodovina se ponudi že vnaprej z javnim razpisom izbranim odkupovalcem lesa. Les odkupi ponudnik z najvišjo ponujeno ceno. Izvajalec sečnje je plačan iz odkupne cene za hlodovino, razliko pa dobi nakazano na svoj bančni račun na podlagi sklepa o stroških lastnik gozda. Tudi število izdanih sklepov o izvršbi in izvedenih izvršb po letih kaže, da se odzivnost lastnikov, v zadnjem času v teh izrednih razmerah povečanih sanitarnih sečenj, izboljšuje." 

Okno priložnosti: mesec dni

Vseeno ponekod v gozdu, še posebej na nedostopnih terenih, ostajajo neposekana prizadeta drevesa in to je velika težava: "Razvojni krog smrekovega lubadarja – od jajčeca, ličinke, bube do novih odraslih hroščev – poteka v poletnem času izredno hitro. Posamezna napadena smreka predstavlja nevarnost okvirno en mesec – samo toliko imamo torej časa za uspešno sanacijo od odkritja žarišča do realizacije poseka in odvoz lesa. V primeru daljšega časa izvajanja poseka nova generacija lubadarjev že izleti v okoliški gozd." 

Tisto, kar je zdaj v gozdovih OE Bled videti najbolj klavrno, pa gozdu pravzaprav ni več nevarno: "Odmrle neposekane smreke brez lubja, ki so vidne na pobočjih, okoliških gozdov ne ogrožajo več, določen del mrtve lesne mase v gozdovih je celo nujen za funkcioniranje gozdnega ekosistema."

Gozdarji s stanjem v gozdu nezadovoljni, a vzroki so "kompleksni in globalni"

Da gozdarji s stanjem v gozdovih na območju OE Bled niso zadovoljni, je torej jasno: "Vzroki za izredno varstveno stanje v naših gozdovih so kompleksni in globalni, zato jih z razpoložljivimi mehanizmi na kratek rok žal ni mogoče ustaviti. Resnosti problematike se zavedamo in v ta namen je ZGS sklical tudi skupino za obvladovanje podlubnikov na Zgornjem Gorenjskem, kjer so vključeni vsi ključni akterji, ki lahko prispevajo k učinkovitemu blaženju in sanaciji poškodovanih gozdov (občine, javna gozdarska služba, inšpekcija, lastniki gozdov in glavni izvajalci gozdarskih del). S sinhronim delovanjem vseh akterjev in sprotnim reševanjem problemov bomo prispevali k hitri sanaciji poškodovanih gozdov ter izboru prilagojenih ukrepov, na primer z izbiro primernih provenienc in drevesnih vrst sadik za obnovo gozda. Potencialno prilagojenost drevesne in genetske sestave gozda bomo spremljali tudi pri naravnem mladju oz. v mladih gozdovih."

Prilagajanje genetske sestave gozda spada tudi med sistemske ukrepe, s katerimi želijo zavarovati gozd: "Predvsem gre za prilagajanje vrstne in drevesne sestave gozdov na podnebne spremembe s posajanjem sadik primernih gozdnih drevesnih vrst." 

Tako bi morda sčasoma pobočja spet postala bolj zelena. Njihova aktualna podoba namreč ne navdušuje niti turistov: "Verjamemo, da za večino turistov trenutna podoba gozdov v okolici Bleda in Bohinja ni najlepša, vendar se s podobnimi problemi zaradi lubadarja in vetrolomov soočata celotna Srednja Evropa in alpski prostor. Trenutno kot zelo pozitivno vidimo dejstvo, da naravna obnova gozda na veliki večini prizadetih površin poteka brez večjih težav." 

Vendar pa nas na področju varovanja gozdov čakajo veliki izzivi - in to le zaradi podlubnikov: "V luči podnebnih sprememb bodo, zaradi pričakovane ekstremnosti vremena in posledično neugodnih razmer za uspevanje gozda, težave lahko tudi še večje, nevarnost so lahko tudi požari večjih obsegov, ki jih danes ne poznamo."