Lotrič: Vizija projekta JEK 2 je postavljena za ljudi

Predsednik DS Marko Lotrič je skupaj z delegacijo na regijskem obisku v Posavju, kjer so s tamkajšnjimi župani spregovorili o projektu JEK 2 in obiskali elektrarno Krško. Lotrič in pa bivši predsednik uprave Neka Stane Rožman pa sta podala tudi izjavo za medije, v kateri sta oba podprla projekt in izpostavila pomen lastne energije v prihodnosti Slovenije. Lotrič je izpostavil pomen zadostne električne energije tako v gospodinjstvih kot podjetjih in visokoenergijski industriji. Poudaril je tudi pomen možnosti vzdrževanja dostopne energije tako za gospodinjstva kot za podjetja. 

Izpostavil je tudi včerajšnje srečanje s študenti, kjer so v polni dvorani razpravljali o potrebi mlajših generacij. Jasno je bilo razvidno, da je izgradnja JEK 2 skupaj z obnovljivimi viri energije skupna rešitev gospodarskega razvoja in dobrobiti za sodobno družbo, je povedal.

Povedal je, da se večkrat vprašamo, ali je nuklearna elektrarna v Krškem nevarna in ali bo delovanje elektrarn sevalo, včeraj pa smo, kot pravi, dobili odgovor – gre za pomembnega igralca proizvodnje električne energije na slovenskih tleh, vpliv na okolje pa je, kot pravi, pri JEK 2 s TEŠ 6 neprimerljivo manjši, je povedal.

V zaključku se je Lotrič zahvalil gostiteljem in povedal, da je danes spoznal vizijo projekta. "Vizija je postavljena za ljudi, postavljena je tako, da bomo v tem segmentu prišli do samozadostnega rezultata in da ne bomo odvisni od tujih dobaviteljev," je dodal.

"Jedrska elektrarna v Krškem nam je v tej energetski krizi, ki še vedno traja, omogočila preživetje,"  je še povedal in dodal, da misli, da bo projekt JEK 2 še ena dobra zgodba po nuklearni elektrarni v Krškem.

Tudi Rožman je projekt podprl in izpostavil, da moramo zaradi nenehnega povečevanja potrebe po električni energiji poskrbeti za samooskrbo na način, da nam energija pomaga in ne otežuje življenj. Povedal je, da je jedrska energija velik del rešitve za izzive sveta, Evrope in Slovenije. "Izzivi pa so vedno bolj drastični, zadovoljni smo lahko, da je Slovenija ubrala dobro pot," je povedal. 

"Imamo neizmerne 40-letne izkušnje, ki so pri vodenju takšnega projekta zelo dragocene," je poudaril in dodal, da mnoge države tega nimajo. Izpostavil je tudi, da imamo znanje, kadre in infrastrukturo, to pa so ključne predpostavke za nadaljevanje z delom na JEK 2 in z dolgoročnim obratovanjem jedrske elektrarne, ki je še posebej pomembna v krizah.

Odlok podprla večina poslancev DZ

Državni zbor je sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma s 65 glasovi za in sedmimi proti, o izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2). Glasovanje bo 24. novembra. Podporniki projekta pravijo, da se bo določalo o mandatu za nadaljevanje projekta, ne za končno odločitev, nasprotniki pa, da se bo odločalo o gradnji, in to brez podatkov. 

Odlok so podprli poslanci Svobode z izjemo Miroslava Gregoriča, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin. Kot so interpretirali, bi pritrdilni odgovor na referendumsko vprašanje pomenil mandat vladi, investitorju in drugim deležnikom, da nadaljujejo s postopki za pripravo projekta, ne pa še odločitve o gradnji elektrarne. Gre za strateško vprašanje zagotavljanja stabilne oskrbe z električno energijo ob prehodu v brezogljično družbo, ko bo Slovenija potrebovala mešanico jedrske energije in obnovljivih virov energije, so poudarjali. 

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v predstavitvi stališča vlade dejal, da je referendum neposredno nadaljevanje procesa, ki ga opredeljuje resolucija o miroljubni rabi jedrske energije, ki poziva, naj se s ciljem defosilizacije in stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo elektroenergetski sistem nadgrajuje s širitvijo jedrskega programa, z izvedbo projekta JEK 2 in uvajanjem OVE, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja.

Z referendumskim vprašanjem se išče mandat za nadaljevanje pripravljalnih aktivnosti do končne investicijske odločitve, ki je pričakovana do leta 2028. "Referendum bo tako ena od odločitev v procesu odločanja, pri tem se bomo držali transparentnih in demokratičnih procesov," je zagotovil.

Podporo projektu in razvoju uporabe jedrske energije v Sloveniji med drugim izražajo tudi v gospodarstvu, društvu jedrskih strokovnjakov in Institutu Jožef Stefan, kjer je raziskovalni jedrski reaktor Triga. Nasprotujejo pa mu med drugim v več nevladnih okoljskih organizacijah, ki opozarjajo, da država vso pozornost in denar namenja scenariju oskrbe z jedrsko energijo, ne predstavi pa drugega scenarija oskrbe po opustitvi fosilnih goriv, samo z obnovljivimi viri.

V Levici trdijo, da je referendum preuranjen, saj ni na voljo pravih informacij. Pritrditev referendumskemu vprašanju bi pomenila podporo celotnemu projektu, vključno z izgradnjo elektrarne, so poudarjali. Sicer pa je bila po mnenju Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) odločitev o gradnji že sprejeta s potrditvijo resolucije o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Referendumsko vprašanje je, kot so med drugim še opozorili, v drugem delu tudi sugestivno, saj da kdo bi pa glasoval proti zanesljivi oskrbi z električno energijo.

Tudi v SD so napovedali podporo razpisu referenduma. Menijo, da bo podnebne cilje in hkratno energetsko neodvisnost težko doseči brez jedrske energije, je dejala Meira Hot (SD), a ob tem izpostavila opozorila dela javnosti, da so informacije v zvezi s projektom pomanjkljive, ter zakonodajno-pravne službe DZ, da je drugi del referendumskega vprašanja nejasen.