Ljubljani je uspelo tisto, 'o čemer lahko avtodežela Nemčija le sanja'

Izpostavljajo, da so načrti sprva naleteli na odpor, saj so se pred mestno hišo zbirali jezni prebivalci, ki so protestirali proti načrtom župana Zorana Jankovića. 

Vir slabe volje je bil dokument "Vizija Ljubljana 2025", s katerim je začrtal smernice mestne politike za naslednjih 20 let in se tako odzval na hitro rast avtomobilskega prometa v zadnjih desetletjih.

A mestna oblast je vztrajala in leta 2008 so bili veliki deli mestnega jedra že brez avtomobilov. "In to je bil šele začetek temeljne prenove. V naslednjih letih je mesto uredilo nove kolesarske steze, zgradilo sedem novih mostov za pešce čez tamkajšnjo reko Ljubljanico in investiralo v lokalni javni promet s širitvijo avtobusnega omrežja in večjo frekvenco. Leta 2011 je bil osrednji kongresni trg, ki je prej služil kot veliko parkirišče, preurejen v cono za pešce. Istega leta je mesto uvedlo danes zelo priljubljen sistem souporabe koles," izpostavlja avtor članka. 

"Leta 2013 je mesto začelo posebej sporen projekt. Na prometni Slovenski cesti so ukinili številna parkirna mesta v dolžini 400 metrov, posadili 63 novih dreves, razširili pločnike, povečali gostinske površine in ulico zaprli za osebni promet. Nekdaj z avtomobili zasuta glavna ulica je nenadoma dobila čar cone za pešce," dodajajo. 

Ocenjujejo, da mora tisti, ki načrtuje mestna središča brez avtomobilov, odgovoriti na tri velika vprašanja: kako bo organiziran komercialni in dostavni promet? Kakšne možnosti obstajajo za starejše ali gibalno ovirane ljudi? In kje lahko prizadeti prebivalci parkirajo svoje avtomobile? Ljubljana je na ta tri vprašanja po njihovem našla tri kreativne odgovore.

Izpostavljajo sistem stebričkov in da je vstop dostavnih vozil v cone brez avtomobilov dovoljen med 6.00 in 10.00 uro in le z uradnim dovoljenjem. Prav tako Cavalierja za osebe, za katere so razdalje znotraj območja brez avtomobilov prevelike. Stanovalci, ki jih je zaradi prenove prizadela izguba parkirnih mest, pa da lahko svoje vozilo parkirajo v bližnji parkirni hiši za 60 evrov na leto. 

"Uspešnost ljubljanske prometne politike je zdaj mogoče dokazati s številkami. Od leta 2007 se je površina za pešce povečala za 620 odstotkov. Delež peš prometa se je med letoma 2003 in 2013 povečal z 19 na skoraj 35 odstotkov. Aktualnejših podatkov žal ni, a opazovalci ocenjujejo, da je mestna oblast dosegla cilj: tretjina pešačenja in kolesarjenja, tretjina javnega prevoza, tretjina avtomobilskega prometa," še navajajo. 

In pa: "Na preurejeni Slovenski cesti so se ravni emisij zmanjšale za 70 odstotkov, medtem ko so ravni na sosednjih ulicah ostale nespremenjene – dokaz, da se promet ni preprosto premaknil. Za 6 dB so se zmanjšale tudi emisije hrupa. Strah, da bo manj avtomobilov zmanjšalo nakupovalno razpoloženje, se je izkazal za neutemeljenega."

Dodajajo tudi, da je Janković še vedno župan in da je raziskava iz leta 2020 pokazala, da 95 odstotkov ljudi zdaj podpira ukrepe. 

Tako članek. V praksi prometne razmere v Ljubljani niso le rožnate. Mesto je še vedno prenatrpano z avtomobili, prometni kolapsi pa del vsakdana. Oktobra lani je v gneči obstal tudi ljubljanski župan, ki za prometni kolaps okrivil "neodgovorne voznike", usmerjanja prometa pa se je lotil kar sam.

Tudi vprašanje prenatrpanih mestnih avtobusov ostajajo, marsikateri taksist vam bo potožil, da zdaj za pot - zaradi vseh zaprtih poti, kjer ni več prometa - porabi veliko več časa in goriva, ob tem pa se bo spraševal o ekoloških vidikih situacije. 

Mesto tako v praksi še naprej išče odgovore na pereča prometna vprašanja. 

Tudi zato, ker je zaradi popolne centralizacije države, Ljubljana kraj, kjer si kruh služi ogromno ljudi iz drugih delov države. 

Takole pravi Statistični urad v prispevku, objavljenem marca letos: "Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo skoraj 142.500 (skoraj 1.200 več kot leto prej) oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.200 (940 več) njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij sta tako za občino Ljubljana znašala okoli 167.600 delovno aktivnih oseb, pri čemer je bil migracijski tok v Ljubljano intenzivnejši."

Strokovnjaki so že opozarjali, da bi lahko gnečo in izpuste ob drugih ukrepih zmanjševali z delom od doma - za delovna mesta, kjer je to mogoče. A korenitih premikov na tem področju ni bilo, po obdobju covida se je tako večina vrnila h klasični rutini dela na delovnem mestu. 

Medtem so denimo nekatera nemška podjetja zaradi dela od doma že zmanjšala svoje pisarniške prostore, druga pa to nameravajo narediti v prihodnjih letih, kaže najnovejša raziskava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo, ki jo povzema STA. Delež ljudi, ki zadnji dve leti v Nemčiji delajo od doma, je stabilen in znaša četrtino zaposlenih in dve tretjini podjetij.