
Srbska ministrica za kmetijstvo Ivana Markovič-Dulić je sredi maja svojemu hrvaškemu kolegu Petru Čobankoviću obljubila, da bo Srbija Hrvaški vrnila 26 konj, ki so bili pred vojno na Hrvaškem leta 1991 odpeljani iz hrvaške vasi Lipik pri Pakracu, toda sedaj je dogovor zapletel rejec oziroma skrbnik teh živali, ki za njihovo vrnitev pravim lastnikom zahteva visoko odškodnino za nego, namestitev in prehrano teh konj v minulih letih.
Lastnik konjušnice Bukinac pri Novem Sadu Todor Bukinac je sicer dejal, da bo Hrvaški rade volje vrnil plemenite živali, a le če mu za vsako žival plačajo po 1000 evrov odškodnine za vsako leto, ki ga je konj preživel v oskrbi njegove konjušnice. To bi bila odškodnina za sredstva, ki so jih v konjušnici porabili za njihovo prehrano, nego in namestitev.
Lipicance je v Srbijo prepeljal Mihajlo Komasović. Kot je v sredo na novinarski konferenci v Beogradu pojasnil Bukinac, je Komasovič ob začetku vojne na Hrvaškem iz konjušnice v Lipiku evakuiral 88 tedaj kar na prosto izpuščenih lipicancev in jih prek Bosne in Hercegovine prepeljal v Srbijo. Najprej so jih namestili v poletni rezidenci tedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča v Karađorđevu, kasneje pa so jih prepeljali v Novi Sad v konjušnico Bukinac. Bukinac je nadaljeval, da je v 13 letih, kolikor so ti lipicanci v Srbiji, kar nekaj živali že poginilo, skupno jih je od 88 primerkov ostalo še 26.
Srbska ministrica za kmetijstvo je že dejala, da tovrstnih zahtev po odškodnini ne more in jih ne bo izpolnila, hrvaška stran pa se nanje še ni odzvala. Marković-Dulićeva je sicer napovedala, da se bosta s primerom odslej ukvarjala ministrstvo za zunanje zadeve Srbije in Črne gore ter srbsko notranje ministrstvo.
Bukinac je v svojem odzivu poudaril, da je tudi hrvaška stran nedavno priznala, da "ni šlo za krajo, ampak humano evakuacijo", in da se bo za zaščito svojih pravic obrnil tudi na mednarodno združenje rejcev lipicancev, če bo to potrebno.
Lipicanci so sicer pred leti močno razburkali tudi odnose med Slovenijo in Avstrijo, vmešala pa se je še Italija. Šlo je predvsem za rabo blagovne znamke "lipicanec" in vodenje rodovniških knjig. Ime lipicanec sicer izvira iz imena slovenskega kraja Lipica, kjer je bila leta 1580 ustanovljena konjušnica habsburške monarhije.