Italijan za hlod gorskega javorja odštel 15.389 evrov

Na mesto licitacije je svoje hlode do 25. januarja 2019 pripeljalo 566 lastnikov. Vseh hlodov je bilo 3706, v skupni izmeri 3724,15 kubičnih metrov. Ponudbe je oddalo 39 kupcev – od tega 18 Slovencev, 10 Avstrijcev, štirje Nemci, štirje Italijani, en madžarski in dva hrvaška kupca.

Najvišja dosežena cena za hlod gorskega javorja na letošnji licitaciji znaša 15.389 evrov, lastnik hloda pa je doma z območja Velikih Lašč. Ta hlod je po kubičnem metru lesa dosegel ceno 9225 evrov. Najvišjo ceno po kubičnem metru lesa pa je sicer dosegel drugi hlod gorskega javorja, in sicer 9275 evrov za kubični meter, za cel ta hlod pa bo lastnik s Preserja v Občini Brezovica, Klemen Šuštaršič, dobil 11.045 evrov.

Najdražji les je zrasel v Krimskih gozdovih

Čeprav se z gozdarstvom ukvarja že dolgo, je na licitaciji letos sodeloval prvič, hlod, s katerim je dosegel najvišjo ceno po kubičnem metru, pa je posekal v Krimskih gozdovih na okoli 800 metrih nadmorske višine, je Šuštaršič povedal v izjavi medijem.

V lasti ima okoli 100 hektarjev gozda, hlode gorskega javorja pa, kot je dejal, redko seka. Na licitaciji je sodeloval s petimi hlodi, z izkupičkom pa je zelo zadovoljen.

Oba hloda, ki sta dosegla najvišje cene po kubičnem metru in po hlodu, je kupil italijanski kupec, ki izdeluje vrhunske furnirje, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov licitacije povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.

Kot je še povedal Jeromel, so pri ogledu hlodovine opazili tudi nekaj kupcev iz Kitajske, kupec iz te države pa je ponudbe oddal prek slovenskega podjetja. Kupil je prek 900 kubičnih metrov hlodovine hrasta, javorja in jesena, kar pomeni, da je največji kupec, je povedal Jeromel.

V Sloveniji v letu 2018 posekanih dobrih 6 milijonov kubičnih metrov dreves

Medtem ko pri gorskem javorju niso bile dosežene rekordne cene, dosežene na lanski licitaciji, ki jih bo po Jeromlovih besedah težko preseči, pa so bile letos dosežene rekordne cene pri macesnu (1375 evrov za kubični meter) in gorskem brestu (1234 evrov za kubični meter), pri ostalih drevesnih vrstah pa so bile cene na ravni prejšnjih let.

Na licitaciji se je letos prvič prodajal tudi les iz državnih gozdov, pripeljali so ga za dva kamiona, po Jeromlovih besedah pa se je nekaj hlodov zelo dobro prodalo, nekaj pa je ostalo tudi neprodanih, ker zanje niso dosegli pričakovane najnižje določene cene.

Licitacija, ki je po navedbah organizatorjev največja v alpskem prostoru, ima prihodnost, je dodal direktor ZGS Damjan Oražem, ki je na novinarski konferenci za uspešnost na licitaciji izpostavil tudi pomen dobrega sodelovanja med zavodom in lastniki gozdov.

Licitiran les predstavlja najbolj kakovosten del poseka lesa v letu 2018. Po podatkih Poročila o delu ZGS je bilo v slovenskih gozdovih v letu 2018 posekanih dobrih 6 milijonov kubičnih metrov dreves (6.061.000 kubičnih metrov), od tega je bilo 72 odstotkov iglavcev in 28 odstotkov listavcev.

Letni posek dreves v slovenskih gozdovih je bil tako v letu 2018 za dober milijon kubičnih metrov oziroma za 18 odstotkov večji kot leta 2017, kar je posledica predvsem pospešene sanacije vetrolomov v gozdovih.

V petih letih zaradi ujm posekanih 16 milijonov kubičnih metrov dreves

V februarju 2019 mineva peta obletnica katastrofalnega žledoloma, ki je leta 2014 prizadel slovenske gozdove. Zaradi poškodb od žleda je bilo med letoma 2014 in 2018 posekanih za 6 milijonov kubičnih metrov dreves. Podlubniki, ki so se namnožili po žledolomu, so v obdobju od 2015 do 2018 zahtevali posek za nadaljnjih 7,1 milijona kubičnih metrov dreves, ki je bil v celoti realiziran.

Prav tako je bil v letu 2018 večinoma zaključen sanitarni posek dreves, poškodovanih v vetrolomu iz decembra 2017. Posekan je bil tudi del sanitarnega poseka po vetrolomu v oktobru 2018. Zaradi poškodb od vetra je bilo v letu 2018 posekanih kar za 2,9 milijona kubičnih metrov  dreves. Skupaj je bilo v zadnjih petih letih zaradi naravnih ujm v slovenskih gozdovih posekanih za 16 milijonov kubičnih metrov dreves.

Leta 2018 so posadili dober milijon sadik preko 20 različnih vrst drevja

Trenutno poteka intenzivna sanacija posledic vetroloma iz oktobra 2018, ki jo je potrebno zaključiti, predvsem posek iglavcev, do spomladi. Zadnji vetrolom je bil glede na količino poškodovanih dreves najmanjši v seriji naravnih ujm.

Poškodovanih gozdov, ki jih je potrebno obnoviti, se je v zadnjih letih nabralo za skoraj 33.000 hektarjev. Ocenjujejo, da se bo po naravni poti obnovilo 95 odstotkov teh površin, na katerih bodo razvoju mladega gozda pomagali z gozdnogojitvenimi ukrepi. Na preostalih petih odstotkih poškodovanih površin (kar je približno 1700 hektarjev), bodo sadili sadike gozdnega drevja.

Obseg ukrepov obnove in nege poškodovanih gozdov se letno povečuje. V letu 2018 je bilo s sadnjo gozdnega drevja obnovljenih skupaj 470 hektarjev gozdov, od tega 300 hektarjev gozdov, ki so bili poškodovani v naravnih ujmah. Skupaj smo samo v letu 2018 posadili dober milijon sadik preko 20 različnih vrst gozdnega drevja.

Najdražji hlod lani je dosegel ceno skoraj 18.000 evrov

Lanske dosežene najvišje cene za hlod in za kubični meter so bile rekordne. Lastnik najdražjega hloda z avstrijske Koroške je lani od nemškega kupca za hlod gorskega javorja dobil skoraj 18.000 evrov. Lastnik s Tolminskega pa je s hlodom gorskega javorja dosegel najvišjo ceno po kubičnem metru, in sicer rekordnih 11.833 evrov za kubični meter oz. 14.935 evrov za cel hlod. Kupec tega hloda je bil prodajalec furnirja Hans Hahn iz Nemčije, ki furnir, izdelan iz gorskega javorja rebraša, prodaja za opreme letal, ladij in godal.

Po ocenah organizatorjev se je lani na licitaciji obrnilo za okoli milijon evrov denarja.

Glede na to, da licitacija pridobiva na pomenu in da se zbrane količine hlodovine povečujejo, pa Jeromel izpostavlja, da tako velike količine postajajo počasi neobvladljive, ne samo za organizatorje, ampak tudi za kupce, ki si tako veliko količino ponujene hlodovine težko ogledajo v enem dnevu.