Letos ugodnejša obdavčitev za samostojne podjetnike z normiranimi stroški

Če je lani veljalo, da lahko samostojni podjetniki, uveljavljajo davčno priznane normirane odhodke v višini 70 odstotkov prihodkov, se letos ta meja zvišuje na 80 odstotkov. Hkrati je višji tudi prag letnega prometa za pavšalno obdavčitev, ki je določen kot pogoj za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih prihodkov. Ta meja je bila s 50.000 evrov dvignjena na 100.000 evrov.

Hkrati pa je bil z novelo zakona o spremembah zakona o dohodnini avgusta lani sprejet tudi nov pogoj. Tisti podjetniki, ki želijo ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov, morajo imeti v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero se ugotavlja davčna osnova, najmanj pet mesecev neprekinjeno zaposleno vsaj eno osebo za poln delovni čas. To je lahko podjetnik sam, ali pa nekdo, ki je zaposlen pri njem.

Novela zakona o dohodnini, ki je vpeljala te novosti, je bila sicer sprejeta že junija lani, a jo je mogoče uporabiti šele z novim davčnim letom, to je s 1. januarjem in to za to leto.

Spremembe zakona o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb sta pripravili stranki SLS in NSi še v prejšnjem mandatu državnega zbora. Prejšnja vlada, ki jo je vodila Alenka Bratušek, je tema novelama nasprotovala, pri tem pa trdila, da razmer v praksi ne bodo bistveno spremenjene in okrepila pavšalne obdavčitve, a je to parlametnt kljub temu sprejel.

OZS: Nov sistem vzbudil dodatni interes pri davčnih zavezancih

V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) pa so za 24ur.com sporočili, da gre za precej ugodno obdavčitev, zlasti v primerjavi z zavezanci, katerih dobiček se obdavčuje po dejanskih stroških in kot kaže je odstotek povečanja normiranih odhodkov, vzbudil dodatni interes pri zavezancih.

Specialist za davčne zadeve pri OZS Iztok Mohorič je na vprašanje, kakšnih sprememb bi si za samostojne podjetnike še želeli odgovoril, da bi bile dobrodošle predvsem spremembe pri uskladitvi s sistemom davka na dodano vrednost (DDV). Opozarjajo, da zdaj sistem zahteva, da je oseba zavezanec za DDV, če preseže prag 50.000 evrov. Posledično mora ta oseba voditi evidence za DDV, hkrati pa kot normiranec ni dolžna voditi poslovnih knjig.

"Prav tako bi sistem normiranih odhodkov moral temeljiti na plačani realizaciji, nenazadnje pa bi moralo biti bistveno bolj pretehtano in izdelano zakonsko besedilo, ki ne bo omogočalo različnih dvoumnih interpretacij," je še dodal.

Že ob sprejetju novele zakona, ki je uvedla zgoraj navedene spremembe so v OZS sporočili, da dosedanje rešitve niso bile ustrezne za vsa mikro in mala podjetja, zato so nove zakonodajne rešitve zanje zelo dobrodošle. Dejavnosti, kot so proizvodnja, servisne in storitvene dejavnosti, kjer je delež porabljenega materiala precej visok, se namreč pred dvigom praga niso mogle uvrstiti med podjetja s priznanimi normiranimi odhodki, zdaj pa se bodo lahko podjetniki odločili tudi za preprostejšo pavšalno obdavčitev.