Bo slovensko vino izginilo s polic? 'Letos bo letina grozdja katastrofalna'

"Izpad pridelka v letošnjem letu je izjemno velik, kar bo pomenilo manjšo pridelavo vin. Težave z nizko letino zaradi vremena se kopičijo že več let. V Posavju je pridelek zaradi pozebe in spomladanskega dežja zmanjšan za 25 do 35 odstotkov. Na Primorskem ocenjujejo zmanjšanje pridelka za tretjino, v Vipavski dolini do 50 odstotkov in na Krasu do 60 odstotkov. V vinorodni deželi Podravje je izpad okrog 30-odstoten, pridelek pa je dodatno še oklestila zlata trsna rumenica," so nanizali v Združenju slovenskih vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). 

Vinarje zdaj skrbi, da bodo ob manjši letini izgubili mesto na trgovskih policah. Vina je v EU namreč preveč, zato je zelo verjetno, da bo slednje prišlo po nizkih cenah na naš trg. Izguba domačega trga pa bi za dejavnost slovenskega vinogradništva in vinarstva pomenila propad ob že tako težkih razmerah.

"Letošnja letina grozdja je rekordno nizka. Precej nižje letine so že tretje leto zapored, kleti so prazne in sedaj resnično potrebujemo pomoč za ohranitev delovnih mest. Vinogradniki in vinarji smo pred pomembnimi odločitvami, kako zagotoviti dolgoročni obstoj podjetij in preprečiti večja odpuščanja zaposlenih, da ohranimo obstoječe vinograde v Sloveniji, ki so se v zadnjih letih skrčili z 18.000 na 14.000 hektarjev," je dejal predsednik združenja Gorazd Bedenčič. Pogosti vremenski ekstremi so postali neobvladljivi, pomoči ob naravnih nesrečah pa zaradi zapletenih postopkov zelo počasne in močno omejene, je še dodal. 

V združenju so zato izpostavili, da je nujen dvig zneska skupne dovoljene pomoči, do katere so upravičena podjetja pri investicijah. Ob tem so poudarili, da je v Sloveniji to 800.000 evrov, medtem ko imajo na Madžarskem podjetja skupno višino pomoči dovoljeno do 12 milijonov evrov. Opozarjajo tudi na težave, ki jih je prinesel dvig minimalne plače, na različno davčno obravnavo malih in velikih vinarjev ter na opuščanje pridelave. "Dostop do opuščenih površin za trajne nasade, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, je za podjetja skoraj nemogoč zaradi vrstnega reda zakupnikov, kjer so podjetja kot upravičenci med zadnjimi v vrsti," so zapisali.

Puščice pa so usmerili tudi v male vinogradnike in vinarje, "ki imajo kljub splošni slabi letini polne kleti". Zato so pozvali k večjemu nadzoru ter uvedbi masnih bilanc, tako na področju pridelave grozdja kot vina, "ki bi dosledno spremljale stanje in preprečile ponarejanje porekla". 

Skrbi jih vse večje opuščanje vinogradov, ki je, kot so zapisali, posledica razmer v sektorju in negotovosti, ki se napovedujejo na področju zmanjševanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, ekstremnih vremenskih razmer in evropske protialkoholne politike. 

Zaradi vseh nakopičenih težav pozivajo pristojna ministrstva in vlado, naj sektorju, ki je v Sloveniji izjemnega gospodarskega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja, zagotovi finančno pomoč.