Leto izjemnih dosežkov

"Leto 2007 je bilo v gospodarskem smislu izjemno uspešno. Gospodarska rast je bila najvišja v samostojni Sloveniji, torej v obdobju po letu 1991," je povedala vodja sektorja za nacionalne račune v državnem statističnem uradu Karmen Hren. Bruto domači proizvod (BDP) je lani v tekočih cenah znašal 33.542 milijonov evrov (10,2 odstotka več kot v letu 2006) oz. 16.616 evrov na prebivalca (9,6 odstotka več kot v letu 2006). "To je bilo leto izjemnih dosežkov in rekordnih rezultatov," je povzela Hrenova.

Obdobje stabilne in razmeroma visoke rasti se je po njenih besedah začelo z vstopom Slovenije v EU. V prvem četrtletju 2007 se je gospodarska rast zavihtela na najvišjo raven (7,2 odstotka), nato pa se v zadnjem četrtletju 2007 občutno znižala (4,7 odstotka). "Rast se je precej spustila in se vrnila na ravni pred letom 2006," je dejala.

Najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti v letu 2007 je bil izvoz. Ta se je v primerjavi z letom 2006 realno povečal za 13 odstotkov. H gospodarski rasti je prispeval 8,8 odstotne točke. Za gibanje po četrtletjih velja enako kot za ostale kategorije: v prvih treh četrtletjih je bila rast zelo visoka, v zadnjem pa se je precej umirila. Uvoz se je lani realno povečal nekoliko bolj kot izvoz (14,1 odstotka).

Med izdatkovnimi kategorijami so se leta 2007 realno najbolj povečale investicije v osnovna sredstva, ki so bile 17,2 odstotka višje kot v letu 2006. Njihova rast se je ob koncu leta prepolovila. Močno so se povečale investicije v gradbene objekte (20,8 odstotka) in v transportno opremo (24,7 odstotka). Investicije v stanovanjsko gradnjo so v vseh četrtletjih beležile zelo visoko, približno 20-odstotno rast. Izdatki za končno potrošnjo so se lani realno povečali za 2,7 odstotka, kar je manj od rasti v letu prej (4,1-odstotna rast). Opazno je bilo zmanjšanje rasti izdatkov države za končno potrošnjo, ki so se leta 2007 povečali za 1,4 odstotka, leta 2006 pa za 4,4 odstotka. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili za 3,1 odstotka višji kot leta 2006.

Rast dodane vrednosti je bila lani najvišja v gradbeništvu. Ta je bila v primerjavi z letom poprej višja za 18,7 odstotka. Izjemna gradbena konjunktura se je začela v drugem četrtletju 2006 in je trajala pet četrtletij. V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast dodane vrednosti v gradbeništvu le še osemodstotna, kar je za 8,6 odstotnih točk manj od rasti v tretjem četrtletju, je povedala Hrenova.

Povečanje zaposlenosti

Ugodne gospodarske razmere so se lani odražale tudi na povečevanju zaposlenosti. "Lani je bilo zaposlenih največ oseb po letu 1991, najvišje pa je bilo tudi povečanje njihovega števila," je poudarila Hrenova. Skupna zaposlenost je lani znašala 959.600 oseb, kar je za 2,7 odstotka več kot leta 2006. Umiritev gospodarske rasti ob koncu leta se ni odrazila na manjši rasti zaposlenosti, saj je bila ta prav v zadnjem četrtletju najvišja (triodstotna).

Po dejavnostih je zaposlenost najbolj porasla v gradbeništvu (10,8 odstotka), prometu (6,4 odstotka) in v poslovnih storitvah (6,3 odstotka). Prvič po letu 2001 se je zaposlenost povečala tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,7 odstotka.

Umar: Umiritev rasti

Gospodarska rast se je v lanskem zadnjem četrtletju pričakovano umirila, v celem letu 2007 pa se je ohranila na najvišji ravni doslej, je objavljene podatke o gospodarski rasti za lani komentiral direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Umar je za lani sicer napovedal 5,8-odstotno gospodarsko rast. Najvišja gospodarska rast po osamosvojitvi je bila rezultat visoke domače investicijske aktivnosti, spodbujala pa so jo tudi ugodna konjunkturna gibanja v svetu, saj je k njej največ prispeval prav visok izvoz. To potrjuje, da je bila rast ugodna tudi z razvojnega vidika, komentirajo na Umarju.

Rast aktivnosti se je upočasnila predvsem na področjih, ki so v preteklih treh četrtletjih beležila najvišje stopnje rasti. "Kljub upočasnitvi pa se stopnje rasti investicij in izvoza, prav tako tudi predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, prometa in trgovine ohranjajo na razmeroma visokih ravneh, ki še vedno presegajo dolgoletna povprečja," je pojasnila namestnica direktorja Maja Bednaš.

Statistični podatki tudi kažejo, da je v drugi polovici leta, izraziteje v tretjem četrtletju, prišlo do okrepitve rasti zasebne potrošnje, višja je bila tudi rast državne potrošnje, pri čemer pa obe na letni ostajata zmerni in nižji kot v preteklih letih. Na trgu dela pa v zadnjem četrtletju še ni prišlo do umirjanja rasti zaposlenosti - ta je bila kar triodstotna - saj upočasnitev gospodarske aktivnosti navadno vpliva na tokove zaposlovanja z določenim časovnim zamikom.