Interventni zakon sprejet brez podpore DeSUS

Poslanke in poslanci so z 42 glasovi za in 34 proti potrdili interventni zakon, ki je sestavni del proračunskih dokumentov za leti 2011 in 2012. Glasovanja so se vzdržali poslanci stranke DeSUS, saj je stranka podporo temu zakonu pogojevala z dogovorom, da se bodo v prihodnjem letu pokojnine usklajevale vsaj polovično. Ker v koaliciji tega soglasja niso dosegli, je predsednik stranke Karel Erjavec napovedal,  da stranka ne bo podprla interventnega zakona, prav tako pa tudi ne proračunov za prihodnji dve leti.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je povedala, da je njegov namen stabilizacija javnih financ, zato predvideva začasno omejevanje rasti določenih izdatkov državnega proračuna, proračunov občin ter pokojninske in zdravstvene blagajne. "S predlogom interventnega zakona ne ukinjamo nobene pridobljene pravice, temveč le umirjamo rast za leto, ki bo leto varčevanja,"  pa je dejal finančni minister Franc Križanič.

S 1. januarjem 2011 se bo rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom, pokojnin in drugih nadomestil, ki je v letu 2010 omejena na 50 odstotkov zakonsko določene, znižala na 25 odstotkov. Uskladitev se bo v letu 2012 opravila le v primeru, da bo stopnja inflacije prihodnje leto presegla dva odstotka.

Glede plač javnih uslužbencev je vlada medtem že sprejela dogovor z reprezentativnimi sindikati, ki pomeni začasno zamrznitev plač, zakon pa med drugim še določa, da jim redna delovna uspešnost ne pripada, predvidena je tudi omejitev napredovanj. Vrednost plačnih razredov se bo z januarjem 2011 uskladila v višini 25 odstotkov pričakovane inflacije. Javnim funkcionarjem se bodo plače znižale za štiri odstotke.

'Stiskanje pri tistih, ki imajo najmanj'

"Vlada stiska pas pri tistih, ki imajo najmanj," je predlogu nasprotoval Zvonko Černač (SDS). Po mnenju Radovana Žerjava (SLS) bi ljudje tak predlog razumeli, če bi dobili občutek, da vsi proračunski uporabniki res zategujejo pas, Francu Jurši (DeSUS) pa se zdi ponujeno četrtinsko usklajevanje socialnih transferjev in pokojnin ponižujoče in nesprejemljivo. Uskladitev pokojnin za eno četrtino zakonsko določene pomeni en dnevni časopis na mesec; upokojenec torej en dan na mesec ne bo bral časopisa. "Če vam je to všeč, potem naj bo ta ena četrtinka," je dejal Jurša in predlagal usklajevanje za polovico zakonsko določenega, kajti v DeSUS se zavedajo, da je država v težkem gospodarskem položaju.

S sprejemom tega zakona bomo omogočili oblikovanje proračunskega ravnotežja med vlaganji v razvoj in ohranjanje socialne varnosti, pri tem pa z varčevalnimi ukrepi okrepili možnosti za spodbujanje gospodarske rasti, kar bo kmalu zagotovilo tudi izboljšanje socialnega položaja upokojencev, prejemnikov socialnih pomoči in tudi zaposlenih v javnem sektorju," je menil Matevž Frangež (SD).

"Gre za gasilski izhod v sili," je nasprotoval Andrej Vizjak (SDS). Predlog se mu zdi nesprejemljiv tudi zato, ker bo vlada čez pol ali pa čez eno leto, ko bo problem še večji, prišla z novimi gasilskimi ukrepi, ki bodo še bolj prizadeli te iste ranljive in prizadete sloje.

Marjan Pojbič (SDS) pa je ravnanje vlade opisal kot valjar, ki gre mimo vsega. Vlada gradi svojo zgodbo reševanja gospodarske krize na ramenih najbolj ranljivih skupin, to je upokojencev z do 500 evri pokojnine. "Se je kdo izmed vas vprašal, ali je s to pokojnino možno preživeti," je vprašal.

Na tapeti tudi nov proračun

S sprejetim interventnim zakonom bo lahko sprejet tudi proračun za prihodnje leto. Tega je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je vlada pripravila spremembe, saj bodo proračunski prihodki po izračunih za pol milijarde evrov nižji od načrtovanih. S spremenjenim proračunom želi vlada privarčevati 400 milijonov evrov, je povedal Križanič in dodal, da se znižujejo praktično vsi odhodki. Ob tem pa socialna varnost ostaja največja prioriteta vlade, je poudaril Križanič. Za to področje je v proračunu za leto 2011 namenjenih 2,5 milijarde evrov. "To pomeni, da se Slovenija še vedno ohranja kot socialna država," je ocenil.

Proračunski primanjkljaj bo letos po izračunih znašal 1,8 milijarde evrov, kar je 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vlada želi v prihodnjem letu znižati primanjkljaj na 4,5 odstotka BDP, v letu pozneje pa na 3,6 odstotka BDP, je še povedal Križanič.