Slovenija pada na lestvici konkurenčnosti

Švica ostaja na vrhu lestvice gospodarske konkurenčnosti, ki jo vsako leto sestavlja Svetovni gospodarski forum (WEF). Prvo mesto drži že šesto leto zapored.

Drugo mesto je ohranil Singapur, na tretjem pa sledijo ZDA, ki so od tam izrinile Finsko. Finska tako letos zaseda četrto mesto, Nemčija pa je s četrtega mesta zdrsnila na peto.

Na šestem do desetem mestu sledijo Japonska, Hongkong, Nizozemska, Velika Britanija in Švedska. Za njimi se lahko z uvrstitvami do 20 mesta pohvalijo Norveška, Združeni arabski emirati, Danska, Tajvan, Kanada, Katar, Nova Zelandija, Belgija, Luksemburg in Malezija.

Slovenija lani zdrsela za šest mest, letos za osem

Nadaljuje se drsenje Slovenije po lestvici navzdol. Če je lani uvrstitev pokvarila za šest mest, jo je letos za osem. V dveh letih je torej naša država izgubila 14 mest in je med 144 na lestvici na 70. mestu.

Vedno slabši rezultati se vrstijo že nekaj let. Prvi hud padec smo namreč zabeležili na lestvici za leto 2010, ko smo končali na 45. mestu, kar je bilo osem mest slabše od leta prej. 

V zadnjem letu so nas prehiteli ...

V letu dni so Slovenijo prehitele države, kot so Rusija, Madžarska, Jordanija, Kolumbija, Črna gora, Vietnam in Gruzija.

Od nekdanjih jugoslovanskih republik se lahko poleg Črne gore z boljšim mestom kot Slovenija pohvali tudi Makedonija (63. mesto), nižje pa sta se uvrstili Hrvaška (77. mesto) in Srbija (94. mesto).

Kje nam škripa in kje smo dobri?

Najslabše ocene je dobila za razvitost finančnega trga ter ureditev trga dela. Pri ocenjevanju razvitosti finančnega trga si je Slovenija slabe ocene prislužila predvsem pri trdnosti bank, dostopu do kreditov ter zaupanju v bančni sistem. Pri slovenskem trgu dela pa poročilo kritizira predvsem prakse zaposlovanja in odpuščanja delavcev, stroške dela ter prožnost.

Boljše ocene pa si je Slovenija prislužila na področju zdravstva in izobraževanja, prav tako pa tudi za svojo infrastrukturo in tehnološko razvitost.

Gospodarske zbornice padec na lestvici ni presenetil

Padec žal ni presenetljiv, ugotavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Žal vse slovenske vlade od začetka velike krize leta 2008 niso uslišale številnih opozoril domače in tuje strokovne javnosti in so pogosto celo ravnale v nasprotju z njimi. Pred mednarodno javnostjo smo zapravili ves kredit iz prvega obdobja samostojne Slovenije," so zapisali.

Kot dodajajo, je od nove vlade odvisno, ali bo prisluhnila gospodarstvenikom, poskrbela za nujne reforme in tako omogočila gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest, ali ne.

'Če vlada ne bo hitro ukrepala in razbremenila slovenskega gospodarstva, bo Slovenija zdrsnila v propad, ne le po lestvici navzdol'

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pravijo, da na slabo stanje na trgu dela opozarjajo že dolgo. Kot so zapisali, so od prejšnjih vlad poslušali, da je s trgom dela in njegovo ureditvijo vse v najlepšem redu, da imamo fleksibilno zakonodajo, da stroški dela niso previsoki in podobno. A da temu ni tako, kažejo tudi tuje raziskave, opozarjajo na zbornici. Zato od nove vlade pričakujejo, da jim bo bolj prisluhnila in upoštevala tudi njihove rešitve.

V OZS niso presenečeni niti nad slabo oceno delovanja bank. Kot pravijo, se stanje v zadnjih nekaj mesecih na področju kreditiranja gospodarstva sicer izboljšuje, vendar še vedno pogrešajo ustrezno fleksibilnost in aktivnost bank pri kreditiranju predvsem mikro in malih podjetij. "Mala podjetja so specifična in od bank pričakujemo drugačne pristope oziroma pogoje,kot jih imajo do velikih gospodarskih sistemov," pravijo.