Predsednik uprave SCT Ivan Zidar je privolil v to, da odvetnik Mirko Bandelj jutri zjutraj umakne predlog za prisilno poravnavo, to pa pomeni stečaj podjetja. Prokurist Dušan Mes je povedal, da je upravni odbor soglasno sklenil, da se v torek zjutraj umakne predlog za prisilno poravnavo, kar pa pomeni, da gre družba v stečaj. Sodišče bo moralo v osmih dneh od prejema zahteve za umik izdati sklep o začetku stečajnega postopka. Ostala dva člana upravnega odbora Aleksander Meze in Janez Jamnik sta se že prej zavzela za umik predloga o prisilni upravi in o tem tudi seznanila upniški odbor.

Stečaj SCT bo predvidoma vodil upravitelj Leon Benigar Tošič, ki je prejšnji teden na mestu prisilnega upravitelja SCT nasledil Majdo Šantl, za katero je sodišče ugotovilo, da postopka prisilne poravnave ni vodila v skladu z zakonom. Benigar Tošič je prejšnji teden na mestu upravitelja nasledil Majdo Šantl, za katero je sodišče ugotovilo, da postopka prisilne poravnave ni vodila v skladu z zakonom. Njegovo imenovanje sicer še ni pravnomočno, a bi bila tudi morebitna pritožba Šantlove nesuspenzivna, kar pomeni, da sklep učinkuje z dnem izdaje.

Dars je zaskrbljen za podizvajalce

Na novico o stečaju SCT pa se je zaskrbljeno odzvala tudi Družba za avtoceste (Dars). Skrbi jih prenos oziroma ureditev pogodbenih obveznosti pri dokončanju tistih delih, pri katerih je bil SCT vodilni partner. Skrbi jih kako bodo ostali partnerji, ki so bili z SCT kot vodilnim partnerji združeni po sporazumih o skupnih nastopih, sposobni končati dela po pogodbi. Predvsem pa jih skrbi, kako bodo prevzeli obveznosti glede bančnih garancij za dobro izvedbo del, ki jih je dal SCT; te garancije se po dokončanju del zamenja z bančnimi garancijami za odpravo napak v garancijski dobi.

Na odsekih, ki jih je gradil SCT, banke pa imajo njegovo bančno garancijo za dobro izvedbo del oziroma je ta že nadomeščena za garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, bo Dars v primeru odprave morebitnih napak moral kot naročnik unovčevati te garancije in prek javnih razpisov izbrati novega izvajalca. SCT sicer že približno pol leta ne sodeluje na Darsovih razpisih, so še pojasnili v družbi in dodali, da družba ne sodeluje več na njihovih razpisih potem, ko so v začetku januarja od ministrstva za pravosodje pridobili uradno potrdilo o kaznovanosti Zidarja.

Zidarja na seji ni bilo

Kot je po seji upniškega odbora, ki je potekala na sedežu SCT v Ljubljani, povedal njegov predsednik, sicer predstavnik Petrola, Uroš Ilić, so se seznanili z Mezetovim in Jamnikovim mnenjem, da je treba takšen predlog umakniti, ker ni več realnih možnosti za uspešno izvedbo prisilne poravnave. "Glede na statut SCT je za sprejem sklepa o umiku potrebno soglasje predsednika upravnega odbora. Zidarja na današnji seji ni bilo, tako da upniški odbor o odločitvi upravnega odbora ne more sklepati," je povedal Ilić.

Če SCT pred torkovim narokom o ugovorih zoper prisilno poravnavo umakne predlog, naroka ne bo, ker mora po zakonu sodišče v osmih dneh izdati sklep o začetku. Če SCT predloga ne umakne, bo sodišče izvedlo narok in odločalo skladno z ugotovitvami na naroku, je dejal Ilić. Vodstvo SCT lahko predlog umakne do začetka naroka, ki je sklican za torek ob 8.30 na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Prokurist Mes je sicer že po seji upniškega odbora povedal, da bo tudi Zidar za umik predloga za prisilno poravnavo. "Menim, da je pametno, da vodstvo SCT umakne predlog in da gre družba avtomatično v stečaj, ne da čaka na narok," je dejal Mes.

Upniški odbor je danes tudi obravnaval spremenjen načrt finančnega prestrukturiranja, katerega pa SCT ne bo vložil in tako ne bo izpolnil zahteve sodišča, da ta načrt predloži, je dejal Ilić. Spremenjeni načrt je med drugim predvidel lastniški vstop strateškega partnerja, ki bi zagotovil tudi potreben denar za izplačilo plač, a je vodstvo Cestnega podjetja Ljubljana, ki se je najresneje pogovarjalo o vstopu, presodilo, da je tveganje preveliko. Vodstvo SCT je sicer 25. maja, ko se je iztekel štirimesečni rok za predložitev spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, zatrjevalo, da bo predlog predložilo.

SCT je tudi zadnji mesec posloval negativno, so na podlagi predhodnega poročila, katerega je vodstvo SCT upniškemu odboru predstavilo ustno, še ugotovili predstavniki največjih upnikov. Družba je po Ilićevih besedah beležila med tremi in petimi milijoni evrov tekoče izgube.

Ovin: Sledil bo še udarec po bančnem sistemu

Izkušnja z SCT bi lahko bila za zagovornike nacionalnega interesa ena najdražjih šol doslej, meni ekonomist Rasto Ovin. Po njegovem mnenju namreč zdaj prihaja še udarec po bančnem sistemu in ostalih, ki so bili s to družbo povezani. Povedal je, da je Slovenija znana po oberoči in postopni tranzicijski strategiji. "To je prineslo nekaj dobrih rezultatov - še posebej takoj po osamosvojitvi so bila prav podjetja - šampioni iz jugoslovanskih časov tista, ki so s svojo preusmeritvijo od trgov bivše Jugoslavije in držav nekdanjega vzhodnega bloka preprečila velik padec BDP," je dejal.

Drugačna ocena pa po njegovem mnenju velja za zmogljivosti, kjer Slovenija ni imela lastnega znanja, kapitala ali kar obojega skupaj. "Zaverovanost v naše sposobnosti je pri življenju ohranjala invalidne družbe, ki brez resne podpore politike ne bi mogle obstati, kaj šele prosperirati," je poudaril. Pri SCT je bilo to po njegovih pojasnilih "domačijsko zapiranje pred drugimi ponudniki izgradnje cestnega omrežja". Konkurenčnost v tujini je bila možna, dokler so doma skoraj svobodno določali cene. "Dobili smo ene najdražjih cest, izgradnja je potekala tako hitro, kolikor so to dopuščale domače zmogljivosti, sedaj pa je na vrsti še udarec po bančnem sistemu in ostalih, ki so bili s to družbo povezani," je zaključil.