Kot je pojasnil Bajuk, je bila odločitev iz leta 1994, da je država, ki je imela 51-odstotni lastniški delež Luke Koper, izgubila glasovalne pravice in dobila delnice z nižjo donosnostjo, neverjetna. Izid današnje skupščine je označil za popravek velike napake iz preteklosti ter uskladitev z veljavnim zakonom o gospodarskih družbah, ki takšnih delnic ne predvidena.
Lastniki Luke Koper so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 31,93 odstotka kapitala, podprli vse predlagane sklepe, največ časa pa so posvetili predlogu države o spremembi prednostnih kosovnih delnic brez glasovalne pravice v navadne delnice z glasovalno pravico. Pri tej točki je bilo napovedanih tudi več izpodbojnih tožb.
Predstavniki manjšinskih delničarjev - tako podjetij in malih delničarjev - so podprli predlog Janeza Starmana, pooblaščenca ene največjih malih delničarjev Nevenke Vidmar, ki je zahteval, da se skliče nova skupščina, na kateri bi lastniki navadnih delnic - torej vsi delničarji z izjemo države, ki ima prednostne delnice - odločali o izrednih predlogih države, spremembi prednostnih delnic v navadne in spremembah statuta. Starman je namreč to zahteval na podlagi zakona o gospodarskih družbah, ki to omogoča manjšinskim delničarjem, vendar se za tak predlog mora strinjati vsaj 10 odstotkov kapitala teh delničarjev. Njegov predlog je podprlo več kot 33 odstotkov navzočega kapitala manjšinskih delničarjev.
Predsednik skupščine Mirko Pavšič se je odločil, da bodo o predlogih države odločali na današnji skupščini, vendar na ločenih glasovanjih, brez navzočnosti predstavnikov države, pri čemer je Starman ocenil, da to ni v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, saj mora uprava družbe sklicati novo skupščino in napovedal izpodbojne tožbe na vse sklepe skupščine. Na točko o spremembah delnic države in spremembah statuta družbe so izpodbojne tožbe med drugimi napovedali predstavniki KD, Vizije, Primorskih skladov in nekateri mali delničarji.
Lastniki so po pravnih zapletih in nasprotovanju malih delničarjev podprli predloge države. Predstavniki finančnega ministrstva so predlog obrazložili, da je zdajšnja ureditev v nasprotju z zakonodajo in da bi to lahko celo privedlo do likvidacije družbe. Uprava in nadzorni svet družbe predloga države nista želela komentirati, kot je dejal predsednik uprave Luke Robert Časar, je to stvar lastnikov.
Skupščina je tudi soglašala, da družba lanski bilančni dobiček v višini 25,65 milijona evrov razdeli na način, da bodo lastniki prednostnih delnic (država) dobili 725.120 evrov fiksnega dela dividende, za variabilni del pa 1,16 milijona evrov oz. skupaj 0,27 evra na delnico. Lastnikom navadnih delnic se bo razdeli 7,78 milijona evrov oz. 1,09 evra na delnico.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.